Nina Cvar, Katja Čičigoj, Marina Gržinić (urednica), Adla Isanović, Sebastjan Leban Jovita Pristovšek Šefik Tatlić, Jasmina Založnik
Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2015
Oblikovanje naslovnice: Novi kolektivizem po motivu iz dela Nova Zvijezda (New Star), 1983, Sanje Iveković
Politika, estetika in demokracija je zbornik, nastal iz prispevkov za mednarodni kolokvij z enakim naslovom, ki smo ga leta 2015 priredili na ZRC SAZU v Ljubljani. Organizatorja kolokvija sta bila Filozofski inštitut ZRC SAZU in AVA, Akademija za vizualne umetnosti v Ljubljani. Avtorice in avtorja prispevkov te znanstvene publikacije druži horizont sodobne teorije in filozofije, ne nazadnje tudi kritika globalnega kapitalizma. Ta kritika je nastajala že pred krizo, v obdobju pred letom 2008, ko smo bili med redkimi, ki – kot se je takrat govorilo – nismo videli vseh »prednosti kapitalizma«. Apolitični horizont in divji turbo neoliberalizem, ki ga je mogoče zgoščeno opisati s sintagmo maksimizacija smrti in maksimizacija dobička, kar je Achille Mbembe že leta 2003 imenoval nekropolitika, sta se vkopala pred našimi vrati, medtem ko je pri delavski mezdni večini nekropolitika že v kuhinji. Tako so se začeli celo največji teoretični omahljivci sklicevati na kritiko politične ekonomije in na radikalizirane oblike biopolitike.
VSEBINA
Uvodnik
Sebastjan Leban, Paradigma svobode: reprodukcija kapitala in demokracije
Adla Isanović, Politika in estetika podatkovnih zbirk in forenzike
Nina Cvar, Zapuščeno telo kot postranska škoda neoliberalnega globalnega kapitalizma
Šefik Tatlić, Emancipacija nekrokapitalizma. Teleološka funkcija liberalizma in optimizacija hegemonije
Jovita Pristovšek, O obratu od politike reprezentacije k režimu estetskega
Jasmina Založnik, Umestitev na drugo stran
Katja Čičigoj, »Biti je biti zanikan«. Feministična dekonstrukcija suverenosti estetskih ontologij subjektivnosti
Marina Gržinić, Kolonializem Evrope, dekolonialnost in rasizem
Skupna bibliografija
Življenjepisi
Uvodnik
Publikacija Politika, estetika in demokracija je zbornik znanstvenih besedil, ki so nastala za mednarodni kolokvij z enakim naslovom, ki smo ga maja 2015 priredili na ZRC SAZU v Ljubljani. Organizatorja kolokvija sta bila Filozofski inštitut ZRC SAZU in AVA, Akademija za vizualne umetnosti v Ljubljani.
Zbornik sestavlja osem besedil avtoric in avtorjev Nine Cvar, Katje Čičigoj, Marine Gržinić, Adle Isanović, Sebastjana Lebana, Jovite Pristovšek, Šefika Tatlića in Jasmine Založnik. Avtorice in avtorja prispevkov te znanstvene publikacije druži horizont sodobne teorije in filozofije, ne nazadnje tudi kritika globalnega kapitalizma.
Zamisel o kolokviju se je porodila iz neke situacije ali, še bolje, niza sekvenc, intervalov in ne nazadnje tudi zapor, saj je velika večina nastopajočih magistrirala, doktorirala ali pa bo kmalu doktorirala v okviru podiplomskega študija na ZRC SAZU. Kolokvij je bil tudi neposredno povezan s predmetom Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij v okviru modula »Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura« na Podiplomski šoli ZRC SAZU v Ljubljani. Podobno kot izjavljajo afriški teoretiki in aktivisti v Avstriji, smo se odločili zavzeti prostor – wir greifen raum. Nekateri sodelujoči na kolokviju in avtorji prispevkov za zbornik smo s tem zavzemanjem prostora začeli že pred krizo, v obdobju pred letom 2008, ko smo bili med redkimi, ki – kot se je takrat govorilo – nismo videli vseh »prednosti kapitalizma«.
Še več, že leta 2007 smo začeli izdajati časopis Reartikulacija, platformo za politiko, teorijo in umetnost, ki je zdaj v mirovanju, čeprav dandanes v Sloveniji ne obstaja niti eno off mesto, kjer bi lahko aktualizirali kritično teoretično misel. Toda po nastopu krize leta 2008 so se zadeve spremenile. Apolitični horizont in divji turbo neoliberalizem, ki ga je mogoče zgoščeno opisati s sintagmo maksimizacija smrti in maksimizacija dobička, kar je Achille Mbembe že leta 2003 imenoval nekropolitika, sta se vkopala pred našimi vrati, medtem ko je pri delavski mezdni večini nekropolitika že v kuhinji. Tako so se začeli celo največji teoretični omahljivci, naj so z levice ali z desnice, sklicevati na kritiko politične ekonomije in prinašati na dan radikalizirane oblike biopolitike.
Do takrat pa smo mi opravili že veliko teoretičnega dela: namesto z biopolitiko smo se že pred leti začeli ukvarjati z nekropolitiko, ki se je pokazala kot perverzna normalizacija apolitičnega življenja državljanov prvega kapitalističnega sveta. Na drugi strani je hkrati s to normalizacijo postajala vse vidnejša rasializacija (v slovenščini še nimamo prevoda te besede), ki pomeni rasno strukturalno, razredno ter spolno diferencirano brutalno razlaščanje in izkoriščanje. Če povzamem: izjavili smo, da so teorija, ustanove in državne institucije liberalne ekonomije biopolitični dispozitivi, ki jim gre zgolj za lastno preživetje, življenje pa je postalo nekropolitično.
Kot zapiše recenzentka publikacije, dr. Metka Mencin Čeplak (Ljubljana), »pomeni znanstveni zbornik Politika, estetika in demokracija izviren prispevek h kritični teoretski refleksiji globalnega kapitalizma ter k razumevanju njegovih antagonizmov, protislovij in preobrazb. Avtorice in avtorja raziskujejo spreminjanje strukture dominacije, nove ‘rabe’ svobode, proizvajanje vednosti, depolitizacijo ideologije in umetnosti ter zlasti vlogo teh preobrazb v reprodukciji dominacije Zahoda oziroma kolonialnih razmerij, rasializacije itn«.
Dr. Mencin Čeplak poudari, da je »zbornik zaradi svoje teoretske relevantnosti, konsistentnosti in aktualnosti pomemben prispevek k teoretski refleksiji zdajšnjih procesov podrejanja in dominacije ter njihovih učinkov, saj študije primerov raziskujejo vladnost in njene učinke v procesu preobrazbe«.
Kot zapiše recenzent publikacije, dr. Miodrag Šuvaković (Beograd), je pomen dekolonialnih interpretacij za analizo sodobnega zahodnega kapitalizma, nadvse velik. Šuvaković poudari sintagmo »nekdanja Zahodna Evropa«, ki jo je srečati v analizah v publikaciji; o njej zapiše, da natančno oriše preobrazbo evropskega političnega, kulturnega in celo umetniškega prostora. Doda še, da je za vsa besedila značilen izdelan in poglobljen pristop h kritiki sodobnega zahodnega kapitalizma.
Marina Gržinić Ljubljana, september 2015
