Nina Cvar, Peter Karba<\/p>\n
21.01. 2013, Ljubljana,\u00a0Temna zvezda\/ http:\/\/www.radiostudent.si<\/a><\/p>\n Drage poslu\u0161alke in poslu\u0161alci, prav lepo pozdravljeni v prvi leto\u0161nji ediciji Temne zvezde, v kateri vam bomo predstavili dva filma, ki ju dru\u017ei anga\u017eirana namera po vizualizaciji genealogije, izpisu zgodovine in dokumentiranju pomembnih dru\u017ebeno-politi\u010dnih premikov, z namenom doseganja edinstvenega prepleta video-filmske slike s politi\u010dno emancipacijo, ki se izraste prav iz tega svojevrstnega razmerja med vizualnim in politi\u010dno konceptualnim.<\/p>\n V prvem delu na\u0161ega dana\u0161njega dru\u017eenja vam bomo tako predstavili dokumentarni video film \u00bbRazmerja. 25 let lezbi\u010dne sekcije \u0160KUC-LL, Ljubljana\u00ab, pod katerega so se podpisale Marina Gr\u017eini\u0107, Aina \u0160mid in Zvonka T. Sim\u010di\u010d. V drugem delu dana\u0161nje \u00bbTemne zvezde\u00ab je Peter Karba za vas pripravil iz\u010drpni prispevek o dokumentarnem filmu \u00bbBlokada\u00ab mladega re\u017eiserja Igorja Bezinovi\u0107a, za konec pa smo za vas, drago poslu\u0161alstvo, zbrali \u0161e nekaj filmskih novi\u010dk.<\/p>\n Preidimo sedaj k prvemu prispevku dana\u0161nje oddaje, v katerem bomo govorili o video filmu \u00bbRazmerja. 25 let lezbi\u010dne sekcije \u0160KUC-LL, Ljubljana\u00ab.<\/p>\n \u00bbLezbi\u010dna \u017eelja je suverena, artikulirana, subverzivna. Spodna\u0161a, je \u0161krlatna, izlo\u010da se iz matrice heteroseksualne seksualnosti. \/\u2026\/ Lezbi\u010dna \u017eelja je uporna, ne dovoljuje apatije v odnosu do sveta,\u00ab v kamerin objektiv dokumentarnega video filma \u00bbRazmerja\u00ab Marine Gr\u017eini\u0107, Aine \u0160mid in Zvonke T. Sim\u010di\u010d pove Kristina Ho\u010devar, pesnica in profesorica sloven\u0161\u010dine. Prav na sledi te kriti\u010dno-reflektirane dr\u017ee do sveta, \u010dvrsto izdelane artikulacije lastne pozicije in senzibilnega ob\u010dutka za zgodovinsko ter dru\u017ebeno-politi\u010dno realnost ustvarjalke filma \u00bbRazmerja\u00ab izpisujejo politi\u010dno eksplikacijo lezbi\u010dnega gibanja.<\/p>\n Politi\u010dna eksplikacija filma temelji na izraziti kritiki opresivne (re)produkcije heteroseksualne matrice, ki je diskriminatorna, rasisti\u010dna, patriarhalna, kar pa je izjemno pomembno za razumevanje njene ideolo\u0161ko-diskurzivne podstati, ki jo Marina Gr\u017eini\u0107 ozna\u010di kot tisto, ki je temelj vsem ideologijam, ki diskriminirajo, razla\u0161\u010dajo in predal\u010dkajo, izolirajo, preganjajo \u2026 Oziroma kot pove Tatjani Greif v intervjuju za \u00bbLesbo\u00ab: \u00bbGre za model teptanja pravic vseh, ki se (\u0161e) ne prepoznajo znotraj LGBTQ-populacije. Ljudje re\u010dejo, kaj me briga za te druge. A to, kar se zdi tako \u00bbpartikularno\u00ab, je implementirano kot univerzalizirana forma nasilja in razla\u0161\u010danja. Zato lahko re\u010dem, da sem se emancipativne politi\u010dne dr\u017ee in teorije nau\u010dila prav na gejevsko-lezbi\u010dnem in transspolnem \u00bbpartikularizmu\u00ab, ki to sploh ni!\u00ab<\/p>\n Po besedah Marine Gr\u017eini\u0107, pobudnice za film, ki je sicer nastal brez sleherne finan\u010dne pomo\u010di, a bil \u017ee do sedaj predvajan na razli\u010dnih festivalih, je glavni koncept filma natan\u010dna politi\u010dna dr\u017ea ali \u0161e bolje – politi\u010dna eksplikacija lezbi\u010dnega gibanja.<\/p>\n Ideja za film se je \u2013 kot je v intervjuju za \u00bbLesbo\u00ab povedala Gr\u017eini\u0107eva \u2013 porodila v navezavi na spoznanje, da leto 2012 predstavlja 25 let lezbi\u010dne sekcije \u0160KUC \u2013 LL. K idejni nameri po snemanju pa sta pomembno prispevali tudi osebna ustvarjalno\u2013aktivisti\u010dna izku\u0161nja in vpletenost ustvarjalk v alternativno sceno osemdesetih let, zlasti Marine Gr\u017eini\u0107 in Aine \u0160midt.<\/p>\n Marini Gr\u017eini\u0107 \u2013 kot izpostavi v omenjenem intervjuju \u2013 se je prav tako zdelo pomembno, da se naredi radiografijo eks Jugoslavije, nastanek nove dr\u017eave Slovenije, ne nazadnje pa tudi \u0161ir\u0161o radiografijo Evrope, pred padcem berlinskega zidu in po njem, z vpra\u0161anjem, kako je z legitimnimi pravicami LGBTQ-populacije danes in kak\u0161no zgodovino se lahko iz slednjega izri\u0161e. Vsled tega so v ospredje filma postavljene pripadnice in bojevnice, lezbijke in feministke, ki so to sceno za\u010dele, izbojevale in izgradile.<\/p>\n V dana\u0161nji oddaji predstavljeni video dokumentarni film torej vizualizira, kontekstualizira in opredeljuje lezbi\u010dno gibanje v nekdanji Jugoslaviji, poleg tega pa v svoj fokus postavlja tudi feministi\u010dne, lezbi\u010dne, gejevske, queerovske in transspolne pozicije, in sicer skozi prizmo politike, ekonomije, kulture, umetnosti pa tudi skozi vidik pravno-institucionalnega ustroja, vendar tudi v odnosu do aktualne realnosti.<\/p>\n Izris te kartografije se odvija skozi izjemno ve\u0161\u010de prehajanje med aktualno sedanjostjo in preteklostjo, pri \u010demer sedanjosti ne moremo razumeti brez natan\u010dne kontekstualizacije preteklosti, ki je v filmu vizualizirana tako prek govora kot prek arhivskih video in avdio posnetkov.<\/p>\n Ta filmu odtisnejo prav posebno atmosfero dru\u017ebeno-politi\u010dnega in histori\u010dnega suspenza, ki gledalca potegne vase, a mu hkrati daje svobodo, da sam, prek intenzivne relacije do videnega in sli\u0161anega, pride do lastnih zaklju\u010dkov.<\/p>\n Poleg premi\u0161ljenega dramatur\u0161kega loka in izvrstno koncipirane monta\u017ee se \u00bbRazmerja\u00ab, ki so seveda tudi analogija razmerja med individualnim in kolektivnim, izrisujejo in se s tem vpisujejo v javni prostor skozi zavedanje pomena govora, kar v intervjuju za \u00bbLesbo\u00ab poudari tudi Marina Gr\u017eini\u0107: \u00bb\/\u2026\/ film (se) opira na govore\u010di arhiv\u00ab, \/\u2026\/ z Zvonko sva posneli okoli 15 eno\u2013 ali ve\u010d urnih pogovorov\u00ab, pri \u010demer so se predlogi za sogovornice izoblikovali tudi v intenzivnih pogovorih s Tatjano Greif, Suzano Tratnik in Nata\u0161o Suki\u010d.<\/p>\n Politi\u010dna ostrina filma se torej gradi tudi skozi govor, skozi osebna pri\u010devanja zgodovine, njene refleksije, ki se izra\u0161\u010da v lucidne reprezentacije sedanjosti in projekcije prihodnosti. Gre za eno od klju\u010dnih metod manj\u0161in, marginaliziranih in prikraj\u0161anih skupin, ki jih uradna zgodovina zamol\u010duje ali cenzurira, kot to metodo opredeli Tatjana Greif v intervjuju z Marino Gr\u017eini\u0107. Mesto govora je tako vselej resoniranje kritike heteronormativne dru\u017ebene matrice, obenem pa tudi specifi\u010dne pozicije subjektivitete, ki vzpostavlja transgresivni dru\u017ebeni diskurz.<\/p>\n Uporni\u0161ko-subverzivne prakse LGBTQ-populacije potemtakem niso le izraz idejne ravni, temve\u010d gre za \u017eivljenja, \u010de se sklicujemo na eno od sogovornic v filmu. Pri\u010dujo\u010do uporni\u0161ko dr\u017eo bi sicer lahko ozna\u010dili za osrednji lajtmotiv filma, katerega strukturna geologija je pripeta na pet temeljnih tvarin: na oris in kontekstualizacijo zgodovine, s poudarkom na oblikovanju politi\u010dne zgodovine gibanja; na mesto lezbi\u010dne scene v \u0161ir\u0161em homoseksualnem kontekstu, v odnosu do analize socialnega in politi\u010dnega prostora ter samega subjekta; na \u00bbcoming out\u00ab v socializmu; na vezi in zavezni\u0161tva v nekdanji Jugoslaviji ter na parade ponosa po razpadu biv\u0161e dr\u017eave, ob \u010demer organizacija parad v posamezni dr\u017eavi nekdanje skupne dr\u017eave s seboj prina\u0161a tudi svojo lastno zgodbo; ter na tematiziranje razlik med socializmom in kapitalizmom v odnosu do telesa, spolnosti, lezbi\u0161tva, homoseksualnosti.<\/p>\n Aktualna slovenska sedanjost je med drugim prikazana v nedavno padlem dru\u017einskem zakoniku, ki ni le katastrofi\u010den pokazatelj pasivne depolitizirane ve\u010dine in kastriranega javnega prostora, stra\u0161ljivega izraza intenziviranega desnega populizma, podprtega s strani desnice in katoli\u0161kega lobija, marve\u010d izpri\u010duje genealo\u0161ko realnost same slovenske dr\u017eave – njeno konzervativno politiko in racializacijo oziroma rasisti\u010dne diskurze, navsezadnje pa tudi stanje doma\u010de civilne dru\u017ebe.<\/p>\n Klimaks tega \u00bbstanja stvari\u00ab je nedvomno govor Barbare Rajgelj na junijski paradi ponosa, v katerem ta brez dlake na jeziku okrca tudi akademsko pozicijo slonoko\u0161\u010denega stolpa, ki se raje, kot da bi intervenirala v javnosti, odlo\u010da za apoliti\u010dno dr\u017eo nevpletenega opazovalca, kar pa je pravzaprav \u0161ir\u0161i simptom t. i. neoliberalne, kastrirane akademske produkcije.<\/p>\n \u0160e posebno pomemben prispevek filma, poleg tega, da zabojema analizo nekdanje skupne dr\u017eave v odnosu socializma do lezbi\u0161tva in homoseksualnosti, je prav analiza dandana\u0161nje dru\u017ebene klime, njenega razmerja do homoseksualnosti in lezbi\u0161tva, pri \u010demer so zlasti pomenljivi intervjuji s Tatjano Greif, Suzano Tratnik, Nata\u0161o Velikonja in Nata\u0161o Suki\u010d.<\/p>\n Prav Tatjana Greif in Suzana Tratnik se dotakneta odnosa do EU, obe njuni poziciji pa nista le kriti\u010dni, marve\u010d med drugim poka\u017eeta na nevralgi\u010dne koordinate same Evropske unije. Tatjana Greif na primer izpostavi problem aktualne dekompozicije EU zlasti v kontekstu oblastnih razmerij, tako z vidika (z)birokratiziranosti kot z vidika pozicij mo\u010di, spojenosti kapitala in cerkve. Po drugi strani pa je nadvse pomenljiva misel Tratnikove, ki med drugim izpostavi, da nam Zahod ne more pomagati, zadeve si je treba izboriti sam.<\/p>\n Prav ta izrazita emancipatori\u010dna misel, ki v sebi skriva zgodovinsko nujnost vztrajanja in nenehno tendenco po gradnji prihodnosti onkraj opresij, je tista, ki film preveva od za\u010detka do konca. Ali kot je v intervjuju za \u00bbLesbo\u00ab dejala Marina Gr\u017eini\u0107: \u00bbNe film kot ‘TV objektivni zgodovinski film’, ki tako ali tako ne obstaja, ker je vsaka reprezentacija ideolo\u0161ka in predstavlja boj za podobo in diskurz. To je film o prvih petindvajsetih letih lezbi\u010dne sekcije \u0160KUC – LL kot militantno-empati\u010dne-teoreti\u010dno-politi\u010dne skupnosti.\u00ab<\/p>\n —<\/p>\n Drage poslu\u0161alke in poslu\u0161alci, sedaj pa nadaljujemo s prispevkom Petra Karbe o dokumentarnem filmu \u00bbBlokada\u00ab, ki si ga lahko ogledate v \u00bbKinodvoru\u00ab.<\/p>\n Spo\u0161tovane, spo\u0161tovani. 8. januarja je slovensko premiero do\u017eivel film Igorja Bezinovi\u010da, \u00bbBlokada\u00ab. To je dokumentarni film, ki obravnava 34 dni trajajo\u010do zasedbo \u00bbFilozofske fakultete\u00ab v Zagrebu s strani tamkaj\u0161njih \u0161tudentov v aprilu in maju dva tiso\u010d devetega leta. Film je bil prvi\u010d predvajan lanskega februarja na zagreb\u0161kem \u00bbZAGREBDOX-u\u00ab in je bil \u017ee ve\u010dkrat prikazan na raznih festivalih dokumentarnega filma ter dele\u017een dobrih ocen.<\/p>\n V splo\u0161nem bi si lahko upali trditi, da je dokumentarni film mogo\u010d takrat, ko je neko dogajanje videno. Sicer je nato posneto, montirano, producirano in distribuirano, a vendar se morajo stvari najprej zagledati kot dogodek. Ravno to videnje je izhodi\u0161\u010dno sredstvo, ki dolo\u010da in posreduje in se na koncu izlo\u010di v razumevanje. Razumeti z videti ali kot bi lahko temu rekli.<\/p>\n \u00bbBlokada\u00ab je glasen in silovit film. Je film, zaznamovan s prostorom, ki ga s svojo podobo oklepa neka struktura – materialnost Filozofske fakultete. Uvodni kadri v kamen oble\u010denega stopni\u0161\u010da, dolgi hodniki z razlitimi odsevi silhuet, predavalnice, \u0161tudentski lokal. Ta prostor je nevralgi\u010dna to\u010dka spopada znotraj vse bolj zaostrenih razmerij med izobra\u017eevanjem \u010dloveka in kapitalom ter med izobra\u017eenim \u010dlovekom in kapitalom.<\/p>\n V predstavitvenem spotu na \u00bbYoutubu\u00ab dekan Damir Boras, eden od pomembnih likov v dokumentarcu, \u00bbFilozofsko fakulteto\u00ab smatra za temeljno ustanovo hrva\u0161ke kulture in izobra\u017eevanja ter obenem znanosti na podro\u010dju humanistike in dru\u017ebenih ved. V tej ustanovi, v teh prostorih se je tiste pomladi nekaj zgodilo ali kakor na enem od sestankov vje\u010da filozofskog fakulteta pove Michelu Foucaultu podoben profesor: “Kona\u010dno se na ovom fakultetu ne\u0161to dogodilo. Na ovom fakultetu se ve\u010d godinama ne doga\u0111a ni\u0161ta.” Tam namre\u010d spijo, razpravljajo, prekinjajo predavanja, oblikujejo sklepe plenuma, \u010dakajo na odgovore ministra, uvajajo neposredno demokracijo in oblikujejo uradne izjave z namenom, da bi jim bilo ugodeno v zahtevi, da se pove\u010dajo vlaganja v izobra\u017eevanje in zakonsko prekine pla\u010devanje \u0161olnin.<\/p>\n V oziru dokumentarnega film odlikuje, da ima jasno formo, ki zadeva \u010das in prostor. Za\u010dne se s samim trenutkom zasedbe fakultete in kon\u010da z njenim koncem, dogajanje v zvezi z zasedbo pa se ne \u0161iri iz zgradbe fakultete. Izjemno zanimiv je film v tem, da se kamera sredi boja za pravice \u0161tudenta ves \u010das obra\u010da k posamezniku, njegovi afektiranosti. Mogo\u010de je opaziti odlo\u010ditev, da dokumentarec ne vpeljuje izvzetih, lo\u010denih razlag dogodka, bralcu ne vsiljuje aparata, s katerim naj bi \u00bbBlokado\u00ab doumel. Ko te tri formalnosti sklenemo, se lahko pribli\u017eamo ugotovitvi, da dokumentarec izziva posamezniku prepu\u0161\u010den odziv.<\/p>\n Mar \u017eeli re\u010di, da je ravno v \u010dasu izostrenega politi\u010dnega boja \u010dlovek tudi najbolj sam? Da je ravno odnos do lastne prizadetosti ta, ki pogojuje na\u0161e politi\u010dno delovanje, in da tam na robu ni nikogar, ki bi oblikoval na\u0161o politi\u010dno misel? Predstavnik sindikata u\u010diteljev v visokem \u0161olstvu, ki se v za\u010detku ka\u017ee kot izrazito solidaren s \u0161tudenti ali pa to vsaj na najbolj u\u010dinkovit na\u010din blefira, nekje v za\u010detku filma nagovori polno predavalnico, petsto do \u0161eststo \u0161tudentov, z besedami, da so to trenutki, ki se jih bodo spominjali vse svoje \u017eivljenje. Spomin, nekaj, v kar se lovi dokumentiranje na\u0161ih \u017eivljenj, tistih nekaj bornih trenutkov drhtenja v goli in brezkompromisni zoperstavljenosti sebe nasproti svetu, in tega, kako si se v svetu zgodil in svoje \u017eivljenje razumel.<\/p>\n Dokumentarni film \u00bbBlokada\u00ab je spomin generacije, ki je aprila 2009 zarisala fronto politi\u010dnega boja, in zgodba, ki dokon\u010dnej\u0161o obliko pridobiva \u0161ele v gledalcu in se nadaljuje v bojih po Evrope in zdi se, da se ti \u0161ele za\u010denjajo. Prezgodaj je, da bi lahko dali filmu dokon\u010dno oceno, ker mu je uspelo, da bomo do takrat morali tudi mi sami \u0161e precej razumeti in storiti. In druga\u010de; morda bomo ravno zaradi filma \u00bbBlokada\u00ab temu istemu filmu nekega dne pa zares lahko dali dokon\u010dno oceno, oceno odli\u010dno, besplatno i gotovo.<\/p>\n Za vas, drage poslu\u0161alke in poslu\u0161alci, Peter Karba.<\/p>\n —<\/p>\n Preden pa se od vas poslovimo, naj vas seznanimo \u0161e s kratkimi filmskimi novi\u010dkami. V \u00bbKinodvoru\u00ab si lahko \u017ee ogledate zadnjo Tarantinovo poslastico, \u00bbDjango brez okovov\u00ab. V \u00bbKinoteki\u00ab \u0161e naprej poteka retrospektiva filmov Tarkovskega. Decembra je iz\u0161la dvojna \u0161tevilka revije \u00bbKINO! 17\/18\u00ab, ki se z obse\u017enim tematskim sklopom poklanja stoti obletnici rojstva Franceta Brenka, v rubriki \u00bbPreboji\u00ab postavlja v sredi\u0161\u010de opus anga\u017eiranega avtorja Travisa Wilkersona in najnovej\u0161i dokumentarec Nike Autor \u00bbV De\u017eeli medvedov\u00ab. Pri\u010dujo\u010da \u0161tevilka med drugim vsebuje tudi razdelek, posve\u010den \u017divojinu Pavlovi\u0107u, ki predstavlja neformalno dopolnilo monografije \u00bbPrekletstvo iskanja resnice: filmska ustvarjalnost in teorija \u017divojina Pavlovi\u0107a\u00ab, ki jo je izdala \u00bbSlovenska kinoteka\u00ab. \u00bbKulturno umetni\u0161ko dru\u0161tvo Anarhiv\u00ab je nedavno izdalo \u017ee tretji zbornik \u0160kratove filmske \u0161ole, tokrat z naslovom \u00bb\u0160kratova filmska \u0161ola 2012: film in novi mediji\u00ab, pri \u010demer je njegova digitalna oblika dosegljiva tudi na spletu, in sicer na fimuthe.org. S \u010detrtkom, 24. 1. 2013, si lahko v \u00bbKinodvoru\u00ab ogledate film \u00bbLov\u00ab, napeto psiholo\u0161ko dramo, v klubu \u00bbBrooklyn\u00ab na Nazorjevi 6 pa se bo odvijal \u00bbBrooklyn film festival\u00ab, na katerem se bosta predstavila Valentina Plaskan in Diego Menendes.<\/p>\n Tako, po\u010dasi smo pri\u0161li do konca dana\u0161nje oddaje, ki sva jo pripravila Nina Cvar in Peter Karba.<\/p>\n Viri za prvi prispevek o filmu \u00bbRazmerja\u00ab:<\/p>\n Citati za prvi prispevek o filmu \u00bbRazmerja\u00ab so bili prevedeni iz \u00bbDeartikulacije\u00ab, dosegljive za branje na: http:\/\/bijenaleumetnosti.rs\/2012\/download\/De-Artikulacija1.pdf<\/a><\/p>\n