{"id":1381,"date":"2017-05-27T14:19:03","date_gmt":"2017-05-27T14:19:03","guid":{"rendered":"http:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1381"},"modified":"2017-05-27T14:44:41","modified_gmt":"2017-05-27T14:44:41","slug":"zgodovina-seksualnost-in-politicni-video","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1381","title":{"rendered":"Zgodovina, seksualnost in politi\u010dni video"},"content":{"rendered":"

Intervju Kristine Bo\u017ei\u010d z Marino Gr\u017eini\u0107, filozofinjo in umetnico<\/em><\/p>\n

Institucije in ne ljudje so danes subjekti na\u0161ih dr\u017eav, pravi filozofinja dr. Marina Gr\u017eini\u0107 Mauhler. Znanstvena svetnica na filozofskem in\u0161titutu ZRC SAZU \u017ee 14 let predava konceptualno umetnost tudi na dunajski akademiji za likovno umetnost. Gostuje na univerzah po svetu in Evropi, med letoma 2007 in 2010 je so-vodila projekt izdajanja revije Re-artikulacija, ki je leta 2012 do\u017eivela \u0161e zadnjo \u0161tevilko De-artikulacija. Pred tremi leti je z zagreb\u0161kim teoretikom \u0160efikom Tatli\u0107em napisala knjigo Nekropolitika, rasializacija in globalni kapitalizem<\/em>, pred dobrima tednoma pa se je v Celovcu odprla razstava Radikalna sodobnost<\/em> o umetni\u0161kem ustvarjanju tandema Gr\u017eini\u0107 & \u0160mid od leta 1982 dalje. Njuni videi, ki so pogostokrat tudi zgodovinski dokumenti, ne vzbujajo ugodja. Poka\u017eejo, da dru\u017eba ni reklamni spot, ampak boj, vztrajanje. Izstopajo iz dru\u017ebe ugodja, ki pasivizira ljudi.<\/p>\n

\"\"Pred 35 leti, leta 1982, sta z Aino \u0160mid za\u010deli delovati kot umetni\u0161ki tandem.<\/strong> Vajini videi so bili tudi protest zaradi nasilja policije nad punkerji. V kak\u0161nem okolju in na podlagi kak\u0161nega razmisleka se je za\u010delo vajino delovanje?<\/strong><\/p>\n

“Z Aino sva se sre\u010dali prav zaradi Galerije \u0160kuc, ki je dobila svoje prostore leta 1978. Gre za sceno pod mo\u010dnim vplivom punka in radia \u0160tudent, ki ponuja druga\u010dno vizijo glasbe in dru\u017ebenega protesta. Ni \u0161lo za klasi\u010dno disidentsko pozicijo proti socializmu, saj neoliberalni kapitalizem ni bil na\u0161a prihodnost. Zanimalo nas je ustvarjanje mo\u017enosti, da bi se udejanjila dru\u017eba, ki je pravi\u010dna in v kateri mo\u017enosti ter pravila veljajo za vse. Bilo je izjemno \u017eivo: prevajale so se knjige, izdajale zbirke v Zagrebu in Beogradu, sledilo se je gibanjem v tujini. Bili sva mladi, a obkro\u017eeni tudi s starej\u0161imi ustvarjalci.<\/p>\n

Punkerji so bili srednje\u0161olci. Vse pa nas je zaznamoval preplet politi\u010dne govorice z umetnostjo, saj smo ve\u010dinoma izhajali iz humanisti\u010dnih \u0161tudij. Brali smo strukturalisti\u010dne in poststrukturalisti\u010dne tekste, teorijo, ki je pojasnjevala britansko subkulturo in njeno delavsko podstat. Tudi mi smo bili ve\u010dinoma otroci migrantov in delavk, a migrantskosti \u0161e nismo zaznavali. Bili smo kot vsi drugi, ki so prihajali iz drugih okolij, a bili del dr\u017eave in dru\u017ebe. \u0160ele kasneje, zaradi mo\u010dnega slovenskega nacionalizma, je pri\u0161lo do stigmatizacije \u2018ju\u017enjaki\u2018. Vedeli pa smo tudi, da je za nas politi\u010dna pripadnost pomembnej\u0161a od dru\u017einske.<\/p>\n

Represija nad punkersko populacijo je bila tedaj neverjetna. Ve\u010dinoma je \u0161lo za srednje\u0161olce, ki so bili med poukom, vsem na o\u010deh, pogostokrat odpeljani na policijske postaje, kamor so morale priti tudi njihove dru\u017eine. Prihajali so z roba dru\u017ebe, nobeden ni bil del politi\u010dne elite, rde\u010de bur\u017eoazije.”<\/p>\n

Zakaj ustvarjanje videa?<\/strong><\/p>\n

“\u010cas je zahteval nov medij, ki ni bil del uradne kulture. Ta je bila popolnoma formalizirana, modernisti\u010dna in ni razumela dru\u017ebe. Brali smo, kaj se je dogajalo drugod. Leta 1982 sem \u0161la z avto\u0161topom na Documento v Kasslu, kjer je bil viden velik zasuk modernisti\u010dne umetnosti v postmodernizem \u2013 odpiranje proti mno\u017ei\u010dni kulturi. Pri nas se je, tudi po zaslugi Marjana Osoleta – Maxa, pojavil VHS, popolnoma amaterski video, ki pa je postal neverjetno pomemben. Gledali smo filme Rainerja Wernerja Fassbinderja, Rose von Praunheim, Andyja Warhola in brali o tretjem kinu (Tercer Cine) v Ju\u017eni Ameriki, ki je deloval proti neokolonializmu, o eksperimentalni videosceni, ki je bila na vi\u0161ku v ameri\u0161kem, nem\u0161kem in angle\u0161kem okolju. Video je bil in ostaja sredstvo, ki omogo\u010di politizacijo vizualnega polja in da mo\u017enost, da medij ni vir estetike, ni umetni\u0161ki instrument, ampak je praksa intervencije.”<\/p>\n

V dru\u017ebeni zavesti so osemdeseta povezana z vzgojno-izobra\u017eevalnimi jedri, \u010dlovekovimi pravicami\u00a0… Zavedanje o boju LGBT+ skupnosti obstaja, a je v ozadju. Kaj je bil va\u0161 razmislek, da ste se odlo\u010dili osredoto\u010diti se na to podro\u010dje?<\/strong><\/p>\n

“Iz analiz, ki smo jih poznali, smo vedeli, da obstajata dve super represivni polji v socializmu. Prvo je bila zgodovina, ki je bila ena sama. \u203a\u203a<\/p>\n

To bi bilo v redu, \u010de bi bila to partizanska zgodovina, a problem je bil, da so se brisale \u0161tevilne druge, vzporedne zgodovine, ki so se dotikale prav \u010dlovekovih pravic, obstoja druga\u010dnih civilnih zdru\u017eenj.<\/p>\n

Pojavljale so se zahteve po demilitarizaciji dru\u017ebe, po za\u0161\u010diti norosti. Obstajalo je delo ljudi, ki so se borili za te stvari, a uradna, politi\u010dno nadzorovana zgodovina je to ignorirala in zatirala. Na\u0161 cilj je bil vse to konceptualizirati prek videa.<\/p>\n

Drugo represivno polje je bila seksualnost \u2013 vladal je \u0161ovinizem, seksizem; seksualnost je bila le ena, heteronormativna in patriarhalna. Boji proti temu so potekali pri nas, a tudi drugod po svetu. V mnogo\u010dem je bila vodilna prav gejevska scena, ki je poznala izku\u0161nje ameri\u0161ke \u010drnske manj\u0161ine, ki se je borila za dr\u017eavljanske pravice. Brez njih in njihovih bojev ter spoznanj, kako se postavi\u0161 po robu sistemu kot drugorazredni dr\u017eavljan ali celo ne-dr\u017eavljan, a sestavni del dru\u017ebe, tudi naju ne bi bilo.”<\/p>\n

Video uporabita kot politi\u010dno intervencijo?<\/strong><\/p>\n

“Prvi video govori o tem, da obstajajo lezbi\u010dne pozicije. V videu nastopava z Aino \u0160mid, a ne gre za avtobiografsko sago. Prevzameva politi\u010dno figuro, za katero stojiva, saj je tako zelo diskriminirana, da je za naju, politi\u010dno gledano, to edina mo\u017ena figura in politi\u010dna praksa v eksperimentalnem videu. Homoseksualnost v Sloveniji tedaj ni ve\u010d kriminalizirana, a je popolnoma nevidna, kar je ravno tako oblika dru\u017ebene kriminalizacije. Kdor in kar si, si lahko le, \u010de si zaklenjen v svojem domu in ostaja\u0161 neviden. O tem spregovoriva.”<\/p>\n

\"\"<\/a>Vaju je zanimalo priznanje \u0161ir\u0161e kulturne sfere?<\/strong><\/p>\n

“Ne. Tam ni bilo potenciala za emancipacijo. V formalni kulturi ni premi\u0161ljevanja o drugem in diskriminaciji. V me\u0161\u010danski, bur\u017eoazni kulturi je le mit o sebi: o izgubljenih mo\u017enostih, neizsanjanem senu, o lastni pomembnosti. Ni odseva dru\u017ebenega dogajanja \u2013 kdo so diskriminirani, kdo je neviden in kaj bomo naredili za vse, ki \u0161e pridejo. Uradna kultura le poustvarja politi\u010dne diskriminacije in represijo. S subkulturo pride v Jugoslaviji do politizacije in razvije se postmodernizem. Ne v javnem prostoru, ki je nadzorovan, ampak prek politi\u010dno-kulturnih praks, teorije in medijev, kakr\u0161ni so bili radio \u0160tudent, Tribuna in \u0160kuc po letu 1979. Tam se je ustvarjal javni prostor, ki v javnosti ni bil javen zaradi obsesije socialisti\u010dnih politi\u010dnih elit, da mora biti vse popolnoma nadzorovano.<\/p>\n

Subkulturne prakse pa ponudijo tudi modele, ki so uporabni v neposredni politi\u010dni razpravi: ko je pri\u0161lo do zasedbe Erjav\u010deve ali ko so bili punkerji preganjani in so zaprli Igorja Vidmarja, ker je nosil zna\u010dko s prekri\u017eanim kljukastim kri\u017eem, \u010detudi je bil pravi razlog njegovo delovanje, ki politi\u010dnim oblastem ni bilo v\u0161e\u010d \u2013 tedaj se je resni\u010dno pokazal popoln cinizem oblasti. A obstajala je solidarnost, ki je nastajala skozi \u010das, skozi sodelovanje na sceni. Z Aino naju je obrobnost \u0161e dodatno motivirala. Ve\u010dina stvari, ki smo jih po\u010deli tedaj, ni bila priznana kot umetnost. Ko smo v galeriji \u0160kuc pripravljali fotografsko razstavo del Janija \u0160travsa, Toneta Stojka, Sini\u0161e Lopojde\u00a0…, so kulturni kritiki iz na\u0161e generacije in ljudje, ki \u0161e danes vodijo glavne umetni\u0161ke in kulturne institucije sodobne umetnosti, njihovo delo spregledali in zavrnili. No, danes se z njihovim tedanjim ustvarjanjem okori\u0161\u010dajo.<\/p>\n

Treba je biti mo\u010dan. Kljub pritisku in posmehu \u0161tevilnih iz priznanih institucij obstoji\u0161 za temi projekti in produkcijami, v njih verjame\u0161, o njih pi\u0161e\u0161\u00a0… To smo po\u010deli. In tudi zato danes, petintrideset let kasneje, ljudje, ki tedaj v tem niso prepoznali umetnosti, ta dela postavljajo v priznane institucije. Ob tem je treba povedati, da so \u0161tevilni ustvarjalci iz osemdesetih danes v izjemno prekarnem in negotovem polo\u017eaju. O tem ne govorimo, a to je treba re\u010di na glas. \u017divijo iz ni\u010d, saj vzpostavljene institucije niso zanje nikoli ni\u010d naredile. V tem je paradoks. Hkrati se posku\u0161a brisati del tedanjega ustvarjanja, a te\u017eava je, da imamo mnogi \u0161e vedno vedenje, kako je bilo. O mrtvih in objektih radi govorimo. Ko so ljudje \u0161e \u017eivi in imajo svojo pozicijo ter povedati nekaj, kar ni vselej prijetno, pa sta dru\u017eba in prostor zadr\u017eana. Odnosu med tistim, kar se je dogajalo tedaj, in tem, kar se dela danes, pravim zaplemba. Na novo se postavljajo v prostor zelo konkretne politi\u010dne, umetni\u0161ke, medijske in teoreti\u010dne prakse, ki se jih \u010disti in nevtralizira. Preteklost se obravnava kot zgodovino, ki jo je treba zapakirati za potrebe nacionalne dr\u017eave, saj ta potrebuje zgodbo, dalj\u0161o, kot je njena dejanska zgodovina.”<\/p>\n

Je znak tega tudi redukcija dogajanj iz osemdesetih na reklamne slogane in televizijske oddaje, ki naj bi gradili zavest naroda \u2013 od slogana Slovenija, moja de\u017eela do igre podarim \u2013 dobim?<\/strong><\/p>\n

“Spreminjanje zgodovine je del kapitalisti\u010dnega sistema. Kapitalizem ima svojo zgodovino, mi pa smo v zadnjih petintridesetih letih \u0161li \u010dez kar nekaj njegovih faz. Danes v neoliberalni fazi ga zaznamujejo postopki znam\u010denja \u2013 natikanja blagovnih znamk, brandov na vse. To, da se iz vsega ustvarjajo znamke, je edino, kar je ostalo. Do tega smo pri\u0161li prek pozabljanja, amnezije v osemdesetih, devetdeseta so bila nato \u010das afazije, stanja, ko nismo ve\u010d znali povedati, kaj \u017eelimo in kaj \u017eivimo. Zmanjkalo nam je besed, da bi kriti\u010dno govorili o dru\u017ebenih procesih. Danes smo v novi fazi \u2013 brisanja prek zaplembe. Konkretne prakse, ljudje in njihova delovanja se nevtralizirajo v splo\u0161no zgodbo o nekem dogajanju \u2013 in edine to\u010dke te zgodbe so znamke in slogani, povezani z interesnimi skupinami. S tem prihaja do popolne depolitizacije.”<\/p>\n

Smo zavrteli cel krog, ko nam spet manjkajo vse zgodovine?<\/strong><\/p>\n

“Ne, zgodovino poznamo, a uradno je etni\u010dno dolo\u010dena. Rasializirana je, iz\u010di\u0161\u010dena je ljudi, ki so razvijali kriti\u010dne analize, prakse in politi\u010dne razprave. V njej ni institucij, ni zgre\u0161enih odlo\u010ditev in boja LGBT+ skupnosti.”<\/p>\n

V zadnji video, Zaplemba, so vklju\u010dene \u0161tiri zgodbe: zgodba iz Palestine, zgodba Adele Ju\u0161i\u0107 iz bosanskih vojn, zgodba Anje Salomonowitz o posledicah azilnih politik na ljubezen ter izku\u0161nja ameri\u0161kih temnopoltih aktivistk za dr\u017eavljanske pravice. Zakaj te zgodbe?<\/strong><\/p>\n

“Ta video posku\u0161a prikazati kontrakulturne zgodovine, ki govorijo o diskriminacijah in poka\u017eejo, kako neoliberalni globalni kapitalizem deluje. Izhodi\u0161\u010de je zavedanje, kako pomembno je mesto kamere \u2013 dolo\u010di, kaj je vidno. To se je pokazalo z razkritji Edwarda Snowdna. \u010cetudi neko zavedanje v ljudeh obstaja in vedo, kaj se dogaja, je trenutek, ko stvar postane vidna in se nanjo poka\u017ee s prstom, pomemben. \u010ce ni\u010d drugega, sta potrebna nato spet trud in \u010das oblasti, da se vse ponovno prikrije. To ustvarja nelagodje centrov mo\u010di, saj jih nekoliko zamaje. In zgodba iz Bosne se dotakne prav tega o\u010desa kamere, na\u0161ega vedenja. Podobna vpra\u0161anja so danes aktualna ob dogajanju v Siriji in Palestini: kaj vidimo, kaj vemo?<\/p>\n

Zgodba iz Avstrije govori o resni\u010dnih posledicah azilnih politik. Prika\u017ee, kako se tudi tiste, ki dobijo status begunca, po\u0161lje skozi procese izkori\u0161\u010danja, ki vzamejo ljudem vse. Odsev tega dobimo na sprevr\u017een na\u010din v govorici, kaj vse bo kdo komu vzel. Zgodbo o filmu Lejla in volkovi <\/em>pove filmska umetnica Heiny Srour. \u0160la je v britanske arhive in poiskala dokumente iz \u010dasa ustanovitve dr\u017eave Izrael. Odli\u010dno razlo\u017ei, kako se dogaja zaplemba imperialnih sil \u2013 kako se vse bolj kr\u010di mo\u017enost notranjega palestinskega razmi\u0161ljanja o zgodovini Palestine. In posledi\u010dno se kr\u010di tudi prostor razmisleka o holokavstu, saj je nacisti\u010dna, kolonialna Evropa konec koncev vzrok dana\u0161njega stanja na Bli\u017enjem vzhodu. Sedanje brisanje in ustvarjanje zgodovine pa poka\u017ee Nevline Nnaji. Deluje kot umetnica, ki \u017eeli narediti dokumentarec o zgodovini ameri\u0161kega \u017eenskega \u010drnskega gibanja v povezavi s \u010crnimi partnerji. Ugotovi dvoje: da mora za arhivske materiale pla\u010dati in da so zato ve\u010dinoma dostopni le bogatim, privilegiranim, belim re\u017eiserjem z velikimi producenti. To je velik paradoks \u010dasa, v katerem \u017eivimo. Zelo dobro prika\u017ee najve\u010dji dru\u017ebeni boj med kapitalom in delom ter kako se je prek njega uresni\u010devala diskriminacija \u2013 kdo ima mo\u017enost izkoristiti socialne pravice in kdo ne. Ni zelo druga\u010de od tega, kar se dogaja danes v Sloveniji. Najve\u010dji paradoks, ki ji ga uspe prikazati, pa je morda ta, da tisto, kar je veljalo med zgodovinarji za nepomembno, kar so posneli posamezniki zase ali za skupnost, v kateri so delovali, je tisto, kar najbolje razlo\u017ei zgodovinske procese in tudi sedanji trenutek, ko je ponovno aktualen razredni in rasni boj.”<\/p>\n

Razstava ob 35-letnici vajinega delovanja je v Celovcu. Se tudi nam \u017ee dogaja, da se celostno vedenje o zgodovini seli v prostore, ki so ve\u010dji, bogatej\u0161i?<\/strong><\/p>\n

“Bolj absurdno je, da v Sloveniji tako reko\u010d ni odziva na razstavo, ki je nekak\u0161na transverzala najinega dela in politizacija danega trenutka. To, da smo \u0161li v Celovec, pa je v celoti politi\u010dna odlo\u010ditev. Tam je sede\u017e slovenske koro\u0161ke manj\u0161ine, ki je izjemno pomembna politi\u010dna sila. Razstava je v celoti v treh jezikih: v sloven\u0161\u010dini, nem\u0161\u010dini in angle\u0161\u010dini. In vsa izbrana dela se dotikajo nacisti\u010dne preteklosti Evrope, Avstrije in na\u0161e zgodovine. Gre za zavzemanje prostora. Slovenski manj\u0161ini v Avstriji se dogajajo podobne stvari, kot se kriti\u010dnim glasovom dogaja v Sloveniji, in to zato, ker slovenska dr\u017eava ni naredila, kar bi morala narediti, saj ji je bilo pomembneje dokazati Bruslju, da je najbolj\u0161a neoliberalna \u010dlanica EU, ki nima ni\u010d z lastno preteklostjo. Zato se bri\u0161ejo pravice manj\u0161ine do uporabe jezika, ki so ji zagotovljene po avstrijski dr\u017eavni pogodbi.<\/p>\n

Kapitalizem je diskriminatoren sistem, ki destabilizira dru\u017ebe, njegova cilja pa sta le profit in privatizacija. Odprto vpra\u0161anje je le, kak\u0161no obliko prevzame, da te procese zastre. Ko uni\u010duje, \u017eeli to prekriti \u2013 in ti drobci dajo mo\u017enost za politizacijo in subverzijo. Tu nastaja zgodovina upora in ljudi, ki kljub vsemu vztrajajo. Ve\u010dina re\u010de, pa kaj je tega treba. A obstajajo skupnosti, ki se borijo skupaj za druge in z drugimi. Kaj je ljudem treba iti pred azilni dom in tam protestirati deportacijo begunske dru\u017eine? A to ni poza. To so resne zadeve in predstavljajo izjemno pomemben politi\u010dni trenutek. Gre za procese, ki ne nastajajo individualno, ampak izvirajo iz skupnosti, ki nastajajo zgodovinsko in se niso pripravljene podrediti zato, da bi lahko potovali, dobili priznanja, imeli razstave in honorarje\u00a0… Razumejo, da bi to pomenilo popolno brisanje lastnega dela in lastnih stali\u0161\u010d. Izgubili bi kontradikcije, nasprotja, ki so resni\u010dna, boje, ki so bili izbojevani, da smo danes, kjer smo. Vse, kar ostane, so boji, ki so politi\u010dni. Na leto\u0161njem bene\u0161kem bienalu jih je od 120 umetnikov le pet, o katerih bi lahko rekli, da prihajajo iz \u010drnske skupnosti. To je zastra\u0161ujo\u010d podatek. A je dokaz, da so \u010drnska \u017eivljenja danes izredno pomembna, saj povedo najve\u010d o na\u0161ih dru\u017ebah. Vse na\u0161e dru\u017ebe so, kot so bile v preteklosti, multikulturne. A ti ljudje ostajajo nevidni.”<\/p>\n

Mesto \u010drnih teles v politiki EU in njenih \u010dlanic se zdi, da je le na dnu Mediterana.<\/strong><\/p>\n

“Leta 2013 se je zgodila Lampedusa, vsaj 366 beguncev je utonilo v eni no\u010di, in tedaj se je zame ideja dr\u017eavljanstev na novo rodila. Italija je posmrtno podelila mrtvim beguncem dr\u017eavljanstvo. S tem smo dobili \u010detrto obliko dr\u017eavljanstva \u2013 nimamo le nedr\u017eavljanov, dr\u017eavljanov in drugorazrednih dr\u017eavljanov, ampak tudi nekro-dr\u017eavljane. Tiste, ki so si dr\u017eavljanstvo zaslu\u017eili s svojo smrtjo; ko so bili mrtvi in niso bili ve\u010d problem za Evropo, so dobili dokumente. A vsa dr\u017eavljanstva so zato danes biopoliti\u010dna in to se sedaj vse bolj ka\u017ee na na\u010din, da lahko re\u010demo, \u010de se ne bo\u0161 obna\u0161al, kot zahteva dr\u017eava, bo\u0161 dr\u017eavljanstvo izgubil. To je prepri\u010danje, na katerem so utemeljeni zakoni, ki omogo\u010dajo odvzem dr\u017eavljanstev. Potrjujejo, da je linija diskriminacije rasna, kolonialna in to vidimo v vseh na\u010dinih, kako Evropa ravna z migranti in begunci.”<\/p>\n

Je sistemu uspelo politi\u010dni boj spremeniti v identitetne odlo\u010ditve o \u017eivljenjskem stilu?<\/strong><\/p>\n

“Stvar ni tako preprosta. Protirasisti\u010dna fronta brez meja, ki se je vzpostavila in deluje v Socialnem centru Rog v povezavi z Infoshopom na Metelkovi, jasno vklju\u010duje politiko. Ne gre za \u017eivljenjski slog, ampak za zavzemanje pozicij. Povezujejo rasizem, ki se izvr\u0161uje nad njimi in nad migranti in izbrisanimi ter nevidnimi delavci z odnosom, ki ga dr\u017eava ka\u017ee do beguncev. V Sloveniji smo pri\u010da orbanizaciji dr\u017eave, ki sega globlje kot na Mad\u017earskem, saj smo startali iz moralizatorske dr\u017ee, da nismo kot Viktor Orban, sedaj pa smo v celoti na poti Mad\u017earske in to se je popolnoma normaliziralo. Bili so upori, a politika se ni v ni\u010demer spremenila. Neoliberalizem pri nas prevzema fa\u0161isti\u010dno obliko, saj smo v vmesnem \u010dasu izgubili prakse in ideje skupnosti. Ljudem ostane ob\u010dutek, da imajo izbiro le med razli\u010dnimi \u017eivljenjskimi stili. A to ni res. So prostori, kjer se oblikuje zelo pomembna kriti\u010dna dru\u017ebena misel ter sta zadaj za odlo\u010ditvami in dejanji politi\u010dni razmislek in pomen. A kot se je ignoriralo v preteklosti, se danes izklju\u010duje ljudi, ki so prvi postavili svoja telesa na ulico proti rasizmu. Ljudje, ki so z vsakodnevnimi praksami do konca povezani s temi boji, so popolnoma izvzeti, saj niso del elit niti niso povezani s centri mo\u010di. Zato nimajo vidnosti v medijih.<\/p>\n

Mediji, \u010de posplo\u0161im, ponavljajo, da smo pri\u0161li iz recesije, a vse ve\u010d ljudi je v vse bolj prekarnih situacijah. Dru\u017eba ne omogo\u010da ne socialne ne zdravstvene varnosti, osnovnih pravic. Mediji pa delujejo prek mehanizmov, ki jih je sijajno opisal Achille Mbembe, kamerunski postkolonialni teoretik. Poimenoval jih je zasebna posredovana oblast: so sprivatizirani in slu\u017eijo zasebnim interesom, a se obna\u0161ajo, kot da le nepristransko posredujejo informacije. To ustvarja nove odnose. Pravila so kruta \u2013 \u010de si preve\u010d kriti\u010den, te ni. Zaradi vsesplo\u0161ne negotovosti pa je hkrati v podzavesti vseh, da lahko \u017ee jutri ostanejo brez slu\u017ebe in se zanje ne bo nih\u010de postavil. Ostali bodo brez vsega.”<\/p>\n

Zgodovinar E. H. Carr pi\u0161e, da so tisti, ki si lahko privo\u0161\u010dijo \u0161iriti pesimizem, intelektualci, profesorji s slu\u017ebami, ki lahko nekaj izgubijo. Obi\u010dajni ljudje se borijo, kljubujejo.<\/strong><\/p>\n

“To dr\u017ei. Vse prakse, ki reflektirajo boj, so na\u010din \u017eivljenja. Ne gre za nekaj, s \u010dimer se ukvarja\u0161 par ur na dan. Enkrat drugi\u010d ali naslednji\u010d ne obstajata. To je radikalna so\u010dasnost, o kateri pi\u0161e kustosinja Aneta Stojni\u0107. Ne razmi\u0161lja\u0161, da bo\u0161 jutri nadaljeval, saj bo jutri \u017ee spremenjen. Niti ni \u010dasa za resentiment, za depresijo in u\u017ealjenost. Ne \u010daka\u0161, da te bodo pripoznali, se ti poklonili, opravi\u010dili\u00a0… Ne bodo. Ni\u010d ne bodo naredili. Hvale\u017eni bodo, da te ni. In prav zato mora\u0161 biti. Ne samo sam, ampak prek skupnosti.<\/p>\n

\u010ce smo iskreni, kaj bi bili brez LGBT+ skupnosti? Ni\u010d. Kaj bi bili brez Protirasisti\u010dne fronte? Ni\u010d. Ne bi bilo ne kriti\u010dne misli ne kriti\u010dne mase. Bili bi sami. Biti sam pa nima smisla. Kaj bi bili brez teh, s katerimi se lahko pogovarjamo, skupaj delujemo, izmenjujemo mnenja? Brez teh ljudi nas ne bi bilo. Zato ni u\u017ealjenosti, ampak je le interes delovati. In za tem v celoti stojimo. Tudi nasproti kritiki. Vendar pa smo sedaj v \u010dasu, ko ni niti te. Prek ti\u0161ine, neodziva te \u017eelijo izbrisati.”<\/p>\n

Kustosinja Aneta Stojni\u0107, ki ste jo omenili, pi\u0161e, da je treba razbrati distopi\u010dno sedanjost, da bomo lahko mislili prihodnost. Kje najti mo\u010d za to soo\u010denje in hkrati pogum, da si drzne\u0161 gledati v prihodnost, da si v o\u010deh dru\u017ebe tako naiven?<\/strong><\/p>\n

“Nujna za to je zgodovina. In zgodovina nas u\u010di eno: \u010detudi lahko re\u010demo, da so vsi ti boji v svojem ve\u010djem cilju propadli, nas brez teh bojev sploh ne bi bilo. Tisti, ki se niso spu\u0161\u010dali v boj za emancipatorno prihodnost, ki so govorili, da se ne da in da nima smisla, tisti, ki jih je bilo strah, da bodo pla\u010dali \u0161e vi\u0161jo ceno, \u010de se bodo borili, tisti niso tako ali tako ni\u010d naredili. Ko gre\u0161 v boj, ne more\u0161 pri\u010dakovati, da bo\u0161 dobil kakr\u0161nokoli nagrado, niti ne ve\u0161, ali bo\u0161 uspel. A zgodovina ni mrtva in njena naklju\u010dnost, nedore\u010denost je najpomembnej\u0161a. Spremembe so bile, brez njih ne bi bili, kjer smo. Zato je mo\u010d v branju zgodovine in v zavedanju, da potrebujemo skupni prostor. Dru\u017ebene prostore. Ki potrjujejo, da obstajajo dru\u017eba in ljudje, da so mo\u017enosti za vse.”<\/p>\n

Kako danes misliti dru\u017ebe? V Evropi se vse bolj zapirajo in so vse bolj izklju\u010dujo\u010de. Celo pametni ljudje stra\u0161ijo s projekcijami, kaj vse bo sedanje dru\u017ebe preplavilo in preraslo.<\/strong><\/p>\n

“Nenehno je treba kazati na dru\u017ebene boje in procese, na napetosti in spremembe, ki se dogajajo. Uni\u010denje in negotovost izvirata iz sistema. Kapitalizem ni harmonija, ampak te\u017ei k absolutni destabilizaciji in ustvarjanju hierarhij. O dru\u017ebi lahko govorimo le, \u010de poka\u017eemo na vse te procese, ki so danes v prvi vrsti procesi diskriminacije, vezane na razredni polo\u017eaj, ob prepletanju ostankov rasizma iz kolonialne zgodovine.<\/p>\n

Zanimivo je, da si akademska elita kolonializem trenutno prisvaja in z njim gradi svojo novo prihodnost. A pred dvajsetimi leti, ko prihod beguncev ni spro\u017eil krize Evrope, je ugledni slovenski filozof rekel, da zagrabi pi\u0161tolo in strelja, \u010de sli\u0161i besedo postkolonializem. Danes ta isti filozof vzame honorar in govori o beguncih ter pravicah migrantov. To je prvovrstni cinizem. Tragi\u010dno ob tem je, da se ljudi, ki so se ukvarjali s temi podro\u010dji pred leti, danes ignorira in pozablja. Gre za logiko, ki je zastra\u0161ujo\u010da. \u010ce to izpostavimo, lahko prepoznamo, da je dru\u017eba prostor, kjer napetosti in boji ne potekajo le na relaciji kapital\u2013delo, ki je prevladujo\u010da, ampak so v te odnose oblasti \u0161e kako sovpletene tudi razli\u010dne prakse in institucije. Na to je treba opozoriti, saj druga\u010de pristanemo na to popolno skorumpiranost sistema, ki mu je te prakse uspelo normalizirati. Kje drugje bi kdo napisal ogor\u010deno pismo, na to opozoril in stvari bi se prekinile. A v Sloveniji je vse tako majhno in prepleteno, da si tega nih\u010de ne upa narediti. Univerze, institucije in mediji so v zadnjih desetletjih ljudi tako prestra\u0161ili, da je samoumevno, da bo vsaka kriti\u010dna misel ali opozorilo imelo posledice, ki jih bo\u0161 pla\u010dal s svojo dru\u017ebeno pozicijo in bo\u0161 izoliran. Pet \u010drnskih umetnikov na bene\u0161kem bienalu je najlep\u0161i dokaz, da je stara, hegemonska, bela umetni\u0161ka produkcija edina, ki poganja svet. Njen del si lahko, \u010de govori\u0161 lepo, sistema ne preizpra\u0161uje\u0161 in slu\u017ei\u0161 ustvarjanju predstave o demokrati\u010dnosti in odprtosti.”<\/p>\n

V Ve\u010derovem komentarju ob prepovedi koncerta Thompsona je bilo zapisano, da je dejstvo, da prostor za fa\u0161izem vselej obstaja. \u010ce se s tem dejstvom ne ukvarjamo, nastane nekaj, ob \u010demer se zgrozimo.<\/strong><\/p>\n

“Dr\u017ei. A ne gre le za fa\u0161izem kot pojem. Neoliberalni kapitalizem lahko deluje samo na dva na\u010dina: prek popolne militarizacije, ki ne pomeni ve\u010d le vojn na drugih koncih sveta, ampak predstavlja tudi cel sistem nadzora in varovanja mej; drugi na\u010din je, kar v teoriji velja za postmoderni fa\u0161izem, ki opisuje popolno individualizacijo. Slovenija je v tem pogledu turbokapitalisti\u010dna dr\u017eava s turbofa\u0161izmom \u2013 fragmentacija je dvakrat zaokro\u017eena. Dr\u017eava sloni na brisanju: ali izbrisu ljudi ali brisanju zgodovine. To se dogaja tudi drugod. Fa\u0161izem je sistem, ki govori in se utemeljuje na skupnosti, pri \u010demer skupnosti ni. Ta se gradi kot utvara, saj je dru\u017eba v resnici popolnoma fragmentirana. To \u017eivimo.”<\/p>\n

Skupnostni odnosi se ru\u0161ijo, skupnost pa se ohranja in se o njej govori in od zunaj, z nasiljem?<\/strong><\/p>\n

“Zdi se, kot da skupnosti ni, saj je vsak posameznik pod tak\u0161nim pritiskom \u017eivljenja in pre\u017eivetja, da se \u010duti popolnoma sam in fragmentiran. Edina skupnost ostaja mre\u017ea institucij, predvsem teh, ki slu\u017eijo nacionalni dr\u017eavi. Te ustvarjajo sedanje stanje. Institucije v \u010dasu popolne fragmentacije ustvarjajo skupne zgodovine, iz katerih so izbrisane vsevrstne politi\u010dne in osebne prakse, delovanja ljudi ter njihovi boji. Tega ni. Vse je univerzalizirano, kar je paradoksalno. Mit modernisti\u010dne univerzalizacije je prisoten vse okoli nas. A predpogoj zanj je predhodno brisanje vsega. Tako za\u010dne institucija ustvarjati samo sebe in na koncu ostane edini subjekt. Institucija. Dejanskim ljudem \u2013 subjektom dr\u017eave pa je odvzeta vsaka subjektiviteta.”<\/p>\n

Vas zato ne presene\u010da, da ni bila dru\u017eba tista, ki bi zavrnila, ampak je policija prepovedala koncert Thompsona?<\/strong><\/p>\n

“Seveda, ker so oni, policija, sedaj ostali \u2018subjekt\u2018 demokracije. Ljudje, ki so se pred leti borili v Mariboru in \u0161li na ceste, da so razkrili korupcijo mesta in mestne politike, pa so izginili iz zapisov dogajanja ali so se morali boriti, da niso pristali v zaporu.”<\/p>\n

V obrazlo\u017eitvi policije je zaznati tudi ena\u010denje podpornikov Thompsona, ki poveli\u010duje usta\u0161tvo, s skupinami, ki so bile pripravljene protestirati proti njemu \u2013 oboji so varnostna gro\u017enja.<\/strong><\/p>\n

“Da. In edino, kar ostane, je represivni aparat, institucija, ki postane subjekt dr\u017eave. Resni\u010dni subjekti izginejo. To vidimo tudi na podro\u010dju kulture.”<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Intervju Kristine Bo\u017ei\u010d z Marino Gr\u017eini\u0107, filozofinjo in umetnico Institucije in ne ljudje so danes subjekti na\u0161ih dr\u017eav, pravi filozofinja dr. Marina Gr\u017eini\u0107 Mauhler. Znanstvena svetnica na filozofskem in\u0161titutu ZRC SAZU \u017ee 14 let predava konceptualno umetnost tudi na dunajski…<\/span><\/p>\n

Read more ›<\/a><\/div>\n

<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,367],"tags":[],"class_list":["post-1381","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-interviews","category-news"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1381","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1381"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1381\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1389,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1381\/revisions\/1389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1381"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1381"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1381"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}