{"id":1328,"date":"2016-06-19T21:09:09","date_gmt":"2016-06-19T21:09:09","guid":{"rendered":"http:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1328"},"modified":"2016-06-19T21:11:15","modified_gmt":"2016-06-19T21:11:15","slug":"ljubljana-nasilje-proti-rogovcem-in-javni-diskurz-v-interesu-kapitala","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1328","title":{"rendered":"Ljubljana: Nasilje proti Rogovcem in javni diskurz v interesu kapitala"},"content":{"rendered":"<p><em>Kritika stali\u0161\u010d dr. Gregorja Tomca, zapisanih v intervjuju, ki ga je dal za Delova Ozadja dne 13. 06. 2016 v zvezi z dogodki, povezanimi z Rogom in Mestno ob\u010dino Ljubljana v \u010dasu od 10. 06. 2016 do danes.<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Stali\u0161\u010da v intervjuju, v katerem se Tomc spra\u0161uje, ali gre tukaj res za javni interes \u2013 \u010de\u0161 da so zahteve Rogovcev, ki so leta 2006 v centru Ljubljane zasedli zapu\u0161\u010deno tovarno, ki je tam samevala najmanj 15 let, nelegalne \u2013, moramo takoj analizirati. Gre za novo razmerje sil in logiko v javnem diskurzu in mno\u017ei\u010dni medijski realnosti Slovenije. To razmerje odpre \u0161tevilna vpra\u0161anja, jaz pa se bom osredoto\u010dila le na dve, ki sta po moji presoji najbolj zaskrbljujo\u010di.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">1.<br \/>\nRogovci so leta 2006 zasedli prostor tovarne Rog v Ljubljani, ki je le\u017eal zapu\u0161\u010den najmanj 15 let, in v njem zgradili platformo za pogovore, ustvarjalnost ipd. in tudi oblikovali prostor za aktivne pozicije izbrisanih, migrantov ali ultraprekarnih umetnikov. Tomc, vsaj tako pravi podnaslov intervjuja, trdi, da so tisti, ki so zasedli Rog, le srednjerazredni, dobro stoje\u010di posamezniki z veliko \u010dasa, ki v \u017eivljenju itak nimajo kaj po\u010deti. Vpra\u0161anje, ali je zasedba Roga v interesu javnosti, zato postane akutno, saj o Rogovcih sodi nekdo, ki naj bi zgodovinsko (neko\u010d je Tomc veljal za propunkerja, alternativca) delil tako reko\u010d podobno mesto izjave. \u0160e ve\u010d, Tomca skrbi, da je na udaru privatna lastnina, ki pa je alfa in omega neoliberalnega kapitalizma. Da bi nas \u0161e dodatno \u00bbozavestil\u00ab, poda primerjavo med zasedbo Roga in Rogovci (ki pa sedaj no\u010dejo mirno in takoj zapustiti Roga, \u00bbpotem ko so tako dolgo zastonj(!) u\u017eivali dobrote pravega lastnika zapu\u0161\u010dene tovarne \u017eupana Jankovi\u0107a\u00ab) z nekom, ki se vseli v zapu\u0161\u010deno privatno stanovanje in ga potem no\u010de zapustiti. \u0160e ve\u010d, slednji terja, tako Tomc, podobno kot Rogovci, lastninsko pravico na osnovi nezakonite zasedbe. Tomc v visoko moralizatorskem slogu sedaj nastopa kot branitelj interesov kapitala.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Torej primerjava s stanovanjem slehernika, ki naj se sedaj \u0161e kako boji, kajti \u0161lo naj bi za rogovski precedens \u2013 kar naj bi pomenilo, da bo vsak od nas, ki ima privatno stanovanje, ostal brez njega, ker se ga bodo polastili brezdelne\u017ei \u2013, je povsem privle\u010dena za lase. Da bo jasno \u2013 gre za popolnoma dve razli\u010dni zadevi. Tovarna Rog je v rokah \u017eupana javna lastnina nas vseh, tj. me\u0161\u010danov Ljubljane. Tudi preden je pre\u0161la v roke mesta, je bila dru\u017ebena lastnina na\u0161ih mam in o\u010detov ali je pripadala ljudstvu socialisti\u010dne Slovenije. Potem so pri\u0161li na vrsto mened\u017eerski prevzemi, prodaje in iz\u010drpavanje tovarne do njenega popolnega propada. O javni lastnini danes, navkljub diktatu kapitala, odlo\u010damo tudi mi, me\u0161\u010dani Ljubljane, ki pla\u010dujemo v mestno blagajno, in prav tako Rogovci, ki so Tovarno Rog iz zapu\u0161\u010dene in propadajo\u010de mestne sramote z lastnim delom spremenili v uporabno in pomembno mesto javnega, odprtega diskurza.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">A dr. Tomc, neko\u010d levi\u010dar, vsaj na prvi pogled, in punkerski ideolog, je zavzel druga\u010dno pozicijo kot Rogovci. Jan\u0161isti se tega, kar se dogaja z Rogom, tako in tako izogibajo na veliko, ker ne morejo stopiti v bran ne eni ne drugi strani, saj sta z njihovega zornega kota obe najhuj\u0161e zlo. Torej se je anga\u017eiral nekdo, ki je na listi \u017eupana Jankovi\u0107a. To ne bi bilo ni\u010d posebnega, \u010de dr. Tomc ne bi veljal za nekaj posebnega, saj naj bi nekaj desetletij nazaj zastopal interese delavske socialisti\u010dne mladine, ki je v punkerskem slogu in kot punker odli\u010dno analizirala dogajanja v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja \u2013 kriti\u010dno in poeti\u010dno. Skupaj sva celo sodelovala pri zborniku Punk je bil prej!<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Ponavljam, gre za dve razli\u010dni obliki lastnine, ki ju ne moremo primerjati. A da je bojazen lastnikov privatnih stanovanj vendarle na mestu, ka\u017ee nek drugi primer. V resnici je danes stanovanje, ki ste si ga z velikanskimi napori kupili od neko\u010d javnih gradbenih podjetjih, ki so bila v ste\u010daju ali tik pred njim, a stanovanja niste takoj vpisali v zemlji\u0161ko knjigo na svoje ime, postalo zastavek na seznamu upnikov, ki se sedaj borijo, da pridejo do drobtin in torej tudi do va\u0161ega stanovanja. To pa je zares odtujitev privatne lastnine zaradi povsem gnile zakonodaje in neurejenega stanja v dr\u017eavi.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Nasilje, ki so ga izpeljali ne\/znanci nad Rogovci ne presene\u010da, saj je prav ta mit za\u0161\u010dite privatne, a javne lastnine, odtujene in sprivatizirane v vseh teh desetletjih, v njenem ozadju; pozabili smo, kako je tisto, kar je bilo neko\u010d dru\u017ebeno, postalo privatno prav z nasiljem razla\u0161\u010danja, ustrahovanja, obubo\u017eanja. To bi nas moralo zares skrbeti.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">In \u010de dr\u017ei Tom\u010deva izjava, da so tam privilegirani otroci me\u0161\u010danov, kako to, da star\u0161i niso \u0161li na ulice in zahtevali za\u0161\u010dite lastnih otrok, ki so jih napadli ne\/znanci? Saj smo teh zahtev \u0161e kako navajeni \u2026 Ker je resnica druga\u010dna! V Rogu so predvsem izbrisani, borci za pravice, migranti, prekarizirani kulturniki, ki nimajo svojih mam in o\u010detov v neposredni bli\u017eini! Zato jih ni na ulici, niti v medijih, da bi rekli, dost&#8217; &#8216;mamo tega nasilja in dost&#8217; &#8216;mamo te \u00bbbolane Ljubljane\u00ab.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">To nasilje pa je prepoznalo prav sodi\u0161\u010de, na katerega se na vse pretege sklicujejo varuhi privatne lastnine. Ta pa z Rogom pravzaprav nima ni\u010d, saj tukaj govorimo o javni lastnini v procesu divje privatizacije.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Kot dr\u017eavljani Slovenije in me\u0161\u010dani Ljubljane je na\u0161 interes skupno dobro, odprto mesto in \u010dim manj\u0161a pavperizacija in golo neoliberalno potro\u0161ni\u0161tvo. \u017delimo si javno dobro, kjer bo vsebina \u0161e kaj \u0161tela in kjer bo javno omogo\u010dalo kriti\u010den diskurz, da bomo vsi \u2013 tako dr\u017eavljani kot nedr\u017eavljani, a \u017eive\u010di tukaj \u2013 dele\u017eni dostojnega \u017eivljenja.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">2.<br \/>\nDrugi mo\u010dno zaskrbljujo\u010d moment je, in to znova poudarjam, da se je v bran interesov kapitala podal nekdo, ki je neko\u010d zastopal nek druga\u010den pogled na kulturo. To, da je dr. Tomc na listi \u017eupana Jankovi\u0107a v mestnem svetu, ni problem, pa\u010d pa je problemati\u010dno Tom\u010devo nekdanje zgodovinsko mesto. Vse, kar je bilo neko\u010d zadeva kriti\u010dnega diskurza, je sedaj v figuri dr. Tomca postalo le slaba \u0161ala in implicira, da \u010de je pri\u0161lo do tako radikalnega zasuka, potemtakem so tudi zahteve Rogovcev le nekaj trenutnega, hipnega in apoliti\u010dnega. Nekaj s \u010dimer \u2013 kot to lahko poka\u017ee Tomc \u2013 lahko trgujemo, se spozabljamo, v smislu neko\u010d smo govorili eno, danes pa je vse to le \u0161e igra brez osnove. Tom\u010dev javni nastop v bran kapitala proizvaja zmedo in \u0161ele v splo\u0161ni ideolo\u0161ki zmedi je enostavno opraviti razlastitveno obliko akumulacije in izterjati profit.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Zasedba Roga in zgodovina te zasedbe pa nam govorita nekaj drugega \u2013 da je danes v \u010dasu popolne apatije in prepustitve javnega dobrega v povsem neoliberalne vode profita, ki mu ni mar niti za kulturo, \u0161e manj pa za tiste \u017eive\u010de tukaj in zdaj, vztrajnost Rogovcev, njihov \u010dlove\u0161ki in institucionalno-pravni kontekst nekaj izjemno pomembnega. \u010ce pade \u0161e Rog, ko nam v javnosti spodna\u0161ajo tla kriti\u010dnega diskurza z diaboli\u010dno moralo za kapital in njegove oblike privatizacije, potemtakem se bomo zna\u0161li v vakuumu. \u0160e ve\u010d \u2013 pred seboj vidimo oblikovanje nove taktike ustvarjanja popolne politi\u010dne apatije in popolne imobilizacije na\u0161ega \u017eivljenja, ko nam ho\u010dejo vzeti mo\u017enost javnega mi\u0161ljenja, mo\u017enost odpora, mo\u017enost zavzetja pozicije in mo\u017enost zahtevati druga\u010dne pogoje \u017eivljenja, dela in ekonomije tukaj in zdaj.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">A navsezadnje to ne presene\u010da, saj gre za posebne procedure strukturalnega rasizma, ki ga \u017ee desetletja, od osamosvojitve Slovenije dalje, izpeljuje ta mlada dr\u017eava nad svojimi dr\u017eavljani in tistimi, ki jih ne priznava kot tak\u0161ne ali pa jih je proizvedla kot drugorazredne ali nedr\u017eavljane. Linija je nazorna: izbrisani, ju\u017enjaki, delavci, migranti, LGBTQI-populacija, Metelkovci prej, Rogovci zdaj, begunci. To so najbolj o\u010ditne politi\u010dne figure, na katerih se je in se \u0161e vztrajno izvaja rasisti\u010dna in razredno ter policijsko in ve\u010dinsko hegemona nasilna \u00bbpolitika\u00ab (ta mora biti v narekovajih, kajti to ni ve\u0161\u010dina upravljana, ampak le oblika turboustrahovanja, pritiskov, razla\u0161\u010danja) turboneoliberalne dr\u017eave Slovenije.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Dr. Marina Gr\u017eini\u0107, znanstvena svetnica, FI ZRC SAZU, Ljubljana.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kritika stali\u0161\u010d dr. Gregorja Tomca, zapisanih v intervjuju, ki ga je dal za Delova Ozadja dne 13. 06. 2016 v zvezi z dogodki, povezanimi z Rogom in Mestno ob\u010dino Ljubljana v \u010dasu od 10. 06. 2016 do danes.<\/p>\n<div class=\"read-more\"><a href=\"https:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1328\">Read more &#8250;<\/a><\/div>\n<p><!-- end of .read-more --><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[368,51,367],"tags":[],"class_list":["post-1328","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-archive","category-articles","category-news"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1328","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1328"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1328\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1329,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1328\/revisions\/1329"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1328"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1328"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1328"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}