{"id":696,"date":"2013-02-19T16:34:46","date_gmt":"2013-02-19T16:34:46","guid":{"rendered":"http:\/\/grzinic-smid.si\/?p=696"},"modified":"2013-02-21T19:21:54","modified_gmt":"2013-02-21T19:21:54","slug":"intervju-z-dr-marino-grzinic-pobudnico-in-soavtorico-filma-razmerja-25-let-lezbicne-sekcije-skuc-ll","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/grzinic-smid.si\/?p=696","title":{"rendered":"Intervju z dr. Marino Gr\u017eini\u0107, pobudnico in soavtorico filma \u00bbRazmerja. 25 let lezbi\u010dne sekcije \u0160kuc LL\u00ab (2013)"},"content":{"rendered":"

Tatjana Greif:<\/strong> Za izhodi\u0161\u010de obvezno vpra\u0161anje \u2013 od kod ideja za film?<\/p>\n

Marina Gr\u017eini\u0107:<\/strong> Ideja za film je moja, in sicer prav v navezavi ali ob spoznanju, da je leto 2012 \u017ee 25 leto lezbi\u010dne sekcije \u0160KUC-LL. Ta obletnica se mi je zdela presentljiva, kajti o tem nisem nikoli razmi\u0161ljala tako jasno. Hkrati se mi je zdela za vse nas \u00bbzadnja\u00ab prilo\u017enost, da naredimo neko radiografijo ex-Jugoslavije, nastanka nove dr\u017eave Slovenije in \u0161ir\u0161o radiografijo Evrope, pred padcem Berlinskega zidu in po njem. Predvsem pa, da se vpra\u0161amo, kako je z legitmnimi pravicami LGBTQ populacije danes in kak\u0161no zgodovino lahko iz vsega tega izri\u0161emo. Kak\u0161no zgodovino si lahko dobesedno \u00bbizborimo\u00ab v sodobnem dokumentarnem filmu.<\/p>\n

V samo osr\u010dje filma so postavljene pripadnice in bojevnice, lezbijke in feministke, ki so to sceno za\u010dele, izbojevale in izgradile.<\/p>\n

Ideja za film je jasno povezana tudi z mojim delovanjem v homoseksualni sceni, ki je vezano na deklaracijo mo\u017enosti politizacije socializma preko politi\u010dnega lezbi\u0161tva. Kajti v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja mi je prek teorije in kriti\u010dnega diskurza, v povezavi z ljubljansko altersceno kmalu postalo jasno, da se velika diskriminacija godi prav homoseksualni populaciji. \u017de tedaj je bila na drugi strani, onkraj hegemonije heteroseksualne, patriarhalne matrice socializma. V tistih \u010dasih je bilo veliko tudi drugega razpr\u0161enega in prikrita rasizma ter diskriminacije. A homoseksualna scena in represija nad njo sta predstavljali nevralgi\u010dno to\u010dko socializma. Skozi analize, produkcije in dru\u017ebene diskurze danes vemo, da ne samo socializma, pa\u010d pa tudi kapitalizma.<\/p>\n

Nevralgi\u010dnost je postala jasna tudi skozi filme in kulturo gejevskega undergrounda.\u00a0 V \u0160KUC-u je bilo mo\u017eno gledati filme. R\u0160 je predvajal glasbo radikalnih pozicij angle\u0161ke glasbene post punk industrijske scene, ki je govorila tudi o seksualnosti, porno in S\/M sceni. Mi, ki smo \u0161topali po Evropi, in konec sedemdesetih v Ljubljano \u00bbtovorili v nahrbtnikih\u00ab plo\u0161\u010de in \u010dasopise, smo se tega zelo mo\u010dno zavedali. Zato ni presenetljiva najina dr\u017ea z Aino \u0160mid, da sva se na samem za\u010detku osemdesetih let, v nameri razvijati konceptualno politi\u010dno vizualnost in kritiko realsocializma, odlo\u010dili za politi\u010dni lezbi\u010dni \u201ccoming out\u201d. To je pomenilo, da sva\u00a0 ali bolje, da smo skupaj z Du\u0161anom Mandi\u010dem, Borghesio in drugimi lezbi\u010dno in tudi transspolno ter transvestitsko pozicijo v najinih delih zastavili in konceptualizirali kot pozicijo politi\u010dnega izjavljanja in performiranja. Z Aino \u0160mid sva v video delih, ki sta nastali v letih 1982 in 1983, \u00bbigrali, performirali in se identificirali\u00ab z lezbi\u010dno in transvestitsko pozicijo. Leta\u00a0 1984 se je nato zgodil \u201ccoming out\u201d gejevske scene s festivalom Magnus, \u00bbhomoseksualnost in kultura\u00ab. Tedaj smo z Bogdanom Le\u0161nikom in Aldom Ivan\u010di\u010dem uredili roza Viks z naslovom Homoseksualnost\u00a0 in kultura. Pred tem smo izdajali fanzine pri Galeriji \u0160KUC po punkovski matrici \u00bbdo it yourself\u00ab. V njih smo konceptualizirali umetni\u0161ko sceno radikalne seksualnosti in objavljali prevode S\/M vsebin. Leta 1980 smo tako objavili besedilo trans- in bi-seksualnega Pata Califia.<\/p>\n

Z vsem tem na kupu sem si rekla: film zdaj ali nikoli. Tako je nastal prvi dokumentarni, izrazito politi\u010dni, film, ki ga ne bi bilo, \u010de se v projekt ne bi sprva vklju\u010dila Zvonka Sim\u010di\u010d kot snemalka in producentka ter nato pri monta\u017ei \u0161e Aina \u0160mid, ki sta standardna ekipa, s katero delamo skupaj. Filma tudi ne bi bilo brez intenzivnih pogovorov s teboj, Tatjana, z Nata\u0161o Suki\u010d in Nata\u0161o Velikonjo, ter seveda z vsemimi drugimi akterkami. Kajti koncept scenarija se je tlakoval prav s pogovori in nenehnim artikuliranjem. Vpra\u0161anje se je zastavilo \u017ee glede naslova, decembra 2011. Zakaj? Film je namenoma fokusiran na 25 let lezbi\u010dne sekcije \u0160KUC-LL in ne trdi, da predstavlja vse. Stvari niso enostavne. Vodilo ni bila neka totalizacija, ampak izpis zgodovine natanko te lezbi\u010dne sekcije pri \u0160KUC-LL.<\/p>\n

Greif:<\/strong> Uvodoma film prika\u017ee redke arhivske posnetke alternativne kulture in homo gibanja iz 80ih; gre za va\u0161e avtorske posnetke; po kak\u0161nem klju\u010du je bilo izbrano dokumentarno gradivo?<\/p>\n

Gr\u017eini\u0107:<\/strong> Recimo, da je glavni koncept filma natan\u010dna politi\u010dna dr\u017ea ali bolje, politi\u010dna eksplikacija lezbi\u010dnega gibanja. Militantnost, morda. A po drugi strani je to prvi film in \u010de ne uspe v svojem konceptu in ideji, smo zapravile vse. Zaradi tega zavedanja sem vsak ve\u010der poleti 2012 slabo spala. Koncept je podaja samo-refleksije in izris kartografije. Pri tem se film opira na govore\u010di arhiv, saj so pripadnice, ki so za\u010dele postopek konstitucije in imenovanja te sekcije ter gibanja, in njihove ostale soborke \u0161e kako \u017eive! Z Zvonko sva z njimi posneli\u00a0 okoli 15 eno- in ve\u010d-urnih pogovorov. Zato je danes ob filmu na voljo tudi arhiv pogovorov, ki se je izoblikoval vzporedno s pripravljanjem filma. Hkrati je bilo 2012 posebno leto. Na referendumu, ki sta ga organizirala desnica in katoli\u0161ki lobi s pomo\u010djo najhuj\u0161ega desnega \u010drnega populisti\u010dnega krila, ki so mu \u00bb\u0161tango\u00ab dr\u017eali tako imenovani levi neoliberalni turbo kapitalisti, je padel dru\u017einski zakonik. Da se bo to zgodilo, decembra 2011, ko smo za\u010deli pripravljati film, nismo vedeli. A vedela sem, da bo, \u010de do tega pride, to zgodovinska sramota. In tako je bilo! A tedaj, decembra 2011 sem se odlo\u010dila, da bomo\u00a0 tako reko\u010d v \u017eivo spremljali vse projekte, ki bodo zaznamovali leto 2012, vse do julija, ko se je za\u010dela monta\u017ea. Z Zvonko sva se na vsakem dogodku pojavili kot fantoma.<\/p>\n

Tatjana, ti si bila izjemno pomembna, saj si \u017ee prej z Velikonjo in drugimi na\u010drtno izpisovala zgodovino lezbi\u010dne scene. V pogovoru s Suki\u010devo in Tratnikovo si predlagala imena tistih, ki naj bi jih kontaktirali v Zagrebu in Beogradu. Denarja ni bilo in tako, ko si vabljen zaradi ne\u010desa povsem drugega denimo v Beograd, organizira\u0161 vse tako, da isto\u010dasno pride\u0161 tudi do tistega, za kar ve\u0161, da mora biti v filmu.<\/p>\n

Produkcija dolo\u010da film, a nad vsem stoji koncept, scenarij. Delale smo zavedajo\u010d se zgodovine dokumentarnega filma, ki smo ga obvladale na svetovni in alter sceni.\u00a0 V filmu je tako tekst natan\u010den kot britev, izbran po vsakokratnem snemanju. A struktura filma je stvar monta\u017ee, skozi katero smo na novo pogledale vsako izjavo. Dramaturgija je jasna: zgodovina, mesto lezbi\u010dne scene v \u0161ir\u0161em homoseksualnem kontekstu, \u201ccoming out\u201d v socializmu! Kako postane\u0161 lezbijka, ko si to \u017ee? Pa zavezni\u0161tva in zgodovina parad, parade ponosa v nekdanji Jugoslaviji: v Srbiji, na Hrva\u0161kem in v Slovenija predstavljajo vsaki\u010d druga\u010dno zgodbo, zgodbo zatiranja. Najbolj indikativna pa je nato razlika, prehod med socializmom in kapitalizmom. Nata\u0161a Velikonja re\u010de v filmu, da se je do leta 1984 izoblikovala dikcija homoseksualnosti. Temu smo sledile v prvem delu filma.<\/p>\n

Greif:<\/strong> Kaj v 80ih je bilo najbolj odlo\u010dilno za pojav gejevskega in lezbi\u010dnega gibanja? Bili ste ena od prvih, ki so tedaj utirjali pot, stali na barikadah.<\/p>\n

Gr\u017eini\u0107:<\/strong> Skorajda vse o tem, kaj je politi\u010dni vstop v prostor, kaj pomeni politi\u010dna\u00a0 pozicija v teoreti\u010dnem in umetni\u0161kem delu, kje je mesto seksualnosti in spola zunaj heteronomativne, hegemoni\u010dne matrice, sem se nau\u010dila iz gejevske, in nato iz lezbi\u010dne scene. Heteroseksualna matrica je diskriminatorna, rasisti\u010dna, patrirahalna, v navezi s katolicizmom in kapitalom. Ko beremo danes tvoje analize Evrope, Tatjana,\u00a0 ko secira\u0161 novo Evropo v lu\u010di kratenja \u010dlovekovih pravic LGBTQ populacije, postane jasno,\u00a0 da je ta specifi\u010dna, a\u00a0 despotska rasisti\u010dna ideologija temelj vsem ideologijam, ki diskriminirajo, razla\u0161\u010dajo in predal\u010dkajo, izolirajo, preganjajo… Gre za model teptanja pravic vseh, ki se (\u0161e) ne\u00a0 prepoznajo znotraj LGBTQ populacije. Ljudje re\u010dejo, kaj me briga za\u00a0 te druge. A to, kar se zdi tako \u00bbpartikularno\u00ab, je implementirano kot univerzalizirana forma nasilja in razla\u0161\u010danja. Zato lahko re\u010dem, da sem se emancipativne politi\u010dne dr\u017ee in teorije nau\u010dila prav na gejevsko-lezbi\u010dnem in transspolnem \u00bbpartikularizmu\u00ab, ki to sploh ni!<\/p>\n

Greif:<\/strong> Katere teme so v filmu izpostavljene, kam usmerja kriti\u010dno ost?<\/p>\n

Gr\u017eini\u0107:<\/strong> Politi\u010dna ost filma je usmerjena k oblikovanju politi\u010dne zgodovine gibanja. Na zavezni\u0161tva opozorimo preko ali v relaciji do politi\u010dnih zahtev.\u00a0 \u0160e ve\u010d, vpra\u0161amo se, ali lahko naredimo film, ki ni lokalen, ki ni le \u00bbna\u0161a\u00ab, biv\u0161a vzhodnoevropska zgodba. Odgovor filma je pritrdilen. Lezbi\u010dno gibanje v Sloveniji je obenem tako mlado, a vendar dovolj staro, da lahko izri\u0161emo momente nastajanja, konstituiranja in procesiranja, ki so na Zahodu izgubljeni, ker so \u017ee tako naturalizirani, da jih je nemogo\u010de problematizirati.<\/p>\n

V filmu nas zanima tudi, kaj je zgodovinski \u010das, kaj socialni in politi\u010dni prostor, kako se gradi skupno in kako definira politi\u010dni subjekt. Pri vsem tem nam je bila v pomo\u010d\u00a0 politi\u010dna teorija, dekolonialnost, teoreti\u010dne pozicije \u010drnske lezbi\u010dne scene, tvoje pisanje, pisanje Velikonje, poezija in esejistika Suki\u010deve, Tratnikove, Sterletove, Ho\u010devarjeve in drugih. Pa filmi ameri\u0161kega\u00a0 \u010drnskega gibanja in latinskoameri\u0161ki militantni film…<\/p>\n

Greif:<\/strong> Film uporablja pristop osebnega pri\u010devanja zgodovine, kot legitimno refleksijo in samorefleksijo. Ta metoda je za manj\u0161ine, marginalizirane in prikraj\u0161ane skupine – ki jih uradna zgodovina zamol\u010duje ali cenzurira – klju\u010dnega pomena.<\/p>\n

Gr\u017eini\u0107:<\/strong> Dr\u017ei. Ta govore\u010di arhiv, ki je mesto izjavljanja in artikuliranja, je bil klju\u010dnega pomena, posebej ker je \u0161lo za prvi tovrstni film v Jugoslaviji. To je tisto mesto, ko zazna\u0161 mo\u010d pripadnic gibanja. Poslu\u0161a\u0161 to neverjetno natan\u010dno refleksijo, ko je na mestu intervencije hkrati tudi njena refleksija, ki se konstituira kot\u00a0 vokabular, manifest in testament hkrati. Denimo Barbara Rajgelj je na paradi ponosa 2012 v Ljubljani za\u010dela svoj govor z branjem svoje osebne refleksije mesta, iz katerega govori. Kaj se lahko nau\u010dimo? Veliko! Pred nami se dobesedno odpre neko dru\u017ebeno tkivo teorije in akademizma, ki je mrtvo. Odpre se polje civilne dru\u017ebe, ki je prav tako mrtvo, ker smo dr\u017eavljani Slovenije, dobesedno zamo\u010dili, ko nismo \u0161li na referendum in smo tako reko\u010d uzakonili diksriminacijo ter kratenje osnovnih \u010dlovekovih pravic v Sloveniji. Kako to predstavi Barbara Rajgelj? Ne s frazo tipa \u00bbZajebali ste nas in sebe.\u00ab,\u00a0 niti z resentimentom. Njena izjava je analiza \u0161tevilk, ki se jih kot dr\u017eavljanka Slovenije sramujem, saj je ve\u010d kot milion dr\u017eavljanov in dr\u017eavljank Slovenije na dan referenduma ostalo doma ali pa glasovalo proti dru\u017einskemu zakoniku. Za zakonik so\u00a0 bili skorajda le vsi pripadniki LGBTQ populacije v Sloveniji in nekaj procentov dr\u017eavljanov in dr\u017eavljank. Ko to pove\u017eemo v\u00a0 zgodovino rasizmov in diskriminacij, kot jo predstavi Barbara Rajgelj, \u0161ele razumemo, kaj je Slovenija v resnici. Na katerih prerogativih stoji in na katerih \u00bbpolitikah\u00ab se gradi ta dr\u017eava. A to ni vse. Barbaro Rajgelj na koncu filma \u0161e enkrat prikli\u010de Ur\u0161ka Sterle, a tokrat le kot \u00bbfiguro\u00ab v performativno bravurozni zabavni in trpki stand up \u00bbtragediji\u00ab Sterletove. Tedaj dobesedno \u010dutimo, poslu\u0161amo in prisustvujemo empatiji znotraj skupnosti, mo\u010di, da si, da vztraja\u0161 in da skupaj gradi\u0161! To je bil tudi cilj tega filma. Ne film kot \u00bbTV objektivni zgodovinski film\u00ab, ki tako ali tako ne obstaja, ker je vsaka reprezentacija ideolo\u0161ka in predstavlja boj za podobo in diskurz. To je\u00a0 film o prvih petindvajsetih letih lezbi\u010dne sekcije \u0160KUC-LL kot\u00a0\u00a0 militantno-empati\u010dne-teoreti\u010dno-politi\u010dne skupnosti.<\/p>\n

Greif:<\/strong> Zaobjeli ste podro\u010dje biv\u0161e skupne dr\u017eave, ki presega samo Slovenijo. Menite, da se je dru\u017ebena klima, odnos do homoseskualnosti in lezbi\u0161tva na tem prostoru v zadnjem \u010dasu bistveno spremenil?<\/p>\n

Gr\u017eini\u0107:<\/strong> Da. Na slab\u0161e. Splo\u0161ni globalni trend je,\u00a0 da postane biopolitika prvega kapitalisti\u010dnega sveta, ki je bila oblika upravljanja z namenom uni\u010diti vse socialno in skupno,\u00a0 glavna matrica sveta. Implementira se jo na vse, ki so druga\u010dni in no\u010dejo sprejeti svoje getoizirane pozicije. Kapital in oblast sta danes v odnosu solastni\u0161tva. Nista eno, a vendarle posedujeta en drugega in tako obvladujeta dru\u017ebeno; politi\u010dno je pri vsem tem povsem depolitizirano. To pomeni popolno destrukcijo vsake politi\u010dne subjektivitete in privatizacijo zgodovine. V tej situaciji sta tudi umetnost in kultura velik biopoliti\u010dni re\u017eim; pri \u010demur je \u017eivljenje samo: delo, pravice, pokojnina…vse, kar imamo za elementarno dru\u017ebeno, povsem nekropoliti\u010dno. To pomeni, da je obubo\u017eano in oropano. \u017divimo pod minimumom, nekro pomeni smrt, in ta minimum se nenehno ni\u017ea. Zato je v odnosu med biopoliti\u010dnim in nekropoliti\u010dnim na udaru tudi zgodovina. Na delu je smrt: IZBRIS vseh na\u0161ih pomembnih bojev za enakost vseh. Zato smo hotele narediti ta film. Zdaj ali nikoli. Dokler smo \u0161e \u017eive, dokler se ogla\u0161amo, protestiramo in skandiramo.<\/p>\n

Greif:<\/strong> Kak\u0161ni so odzivi na film, na\u010drti za prihodnje?<\/p>\n

Gr\u017eini\u0107:<\/strong> Na\u010drtov ni veliko. Film je narejen in je na voljo vsem. Odzivi so bili po premieri ob 25 letnem enotedenskem dogajanju lezbi\u010dnega gibanja v Sloveniji v oktobru in novembru 2012 zelo dobri. Dele\u017ene smo bile komplimentov. Za film nismo prejele denarja, nobene finan\u010dne pomo\u010di, ni\u010d. Vse smo naredile bolj ali manj v na\u0161ih spalnicah z ra\u010dunalnikom in veliko podpore vseh pripadnic okoli \u0160KUC-LL. V mno\u017ei\u010dnih medijih je bil film skorajda povsem presli\u0161an. \u0160e ve\u010d, poro\u010dilo o tiskovki o celotnem festivalu ob 25. obletnici, kar se mi zdi \u0161e bolj pomembno, so objavili v \u010dasopisu Delo (v Dnevniku ni bilo skorajda ni\u010d!), predzadnji(!) dan festivala na povsem nestandardnem mestu v \u010dasopisu in ne na kulturni strani, ki je obi\u010dajno mesto za pisanje o teh dogodkih. Poro\u010dilo so torej objavili deset dni po tiskovki, ga malenkost vitaminizirali in ga objavili pod aktualnimi dogodki!? Kak\u0161en cinizem! A to ni problem, kajti vemo, da si cini\u010den, ko si impotenten. Bolj zaskrbljujo\u010da je tako reko\u010d popolna arbitrarnost te informacije. Delajo, kar se jim zljubi, objavljajo, kar tako, enkrat da, drugi\u010d ne, na prvi ali zadnji strani, zato ker so mediji sami sebi namen. \u0160koda, kajti prav zdaj, v tej situaciji potrebujemo kriti\u010dni novinarski diskurz. Vem, da je novinarstvo povsem na psu. A vendar si misli\u0161, da se bodo, ker pi\u0161ejo o vsem brez kriterija \u2013 kar je edini kriterij \u2013, lotili bolj precizne analize in sledili dogajanju. Tega v tej konstelaciji ni bilo.\u00a0 Presene\u010da me tudi to, da ni urednika na Delu, novinarja ali koga drugega, ki bi, \u010de ni\u010d drugega,\u00a0 na kolegiju zahteval odgovornost kulturnega urednika Dela. Ob tem da se predstavljajo kot super kriti\u010dni, je zastra\u0161ujo\u010de, da o tako pomembnih zadevah, kot je 25. obletnica lezbi\u010dne sekcije, prve na Vzhodu, dobi\u0161 le tekst\u00a0 s tiskovke, star deset dni, le dan pred koncem celotnega festivala. To ni novinarska pozabljivost, pa\u010d pa \u0161kodo\u017eeljnost, ki ni sakcionirana. Kajti pri teh \u00bbtemah\u00ab lahko vsak po\u010dne, kar se mu zljubi. To je polje, kjer so diskriminacija in \u0161ikaniranje dovoljeni. Be my guest! In to ka\u017ee, da je Slovenija zares rasisti\u010dna dr\u017eava, ki diskriminira, zapira, jemlje in getoizira. Tukaj si roke podajajo prav vsi. Kot je rekla Rajgljeva, zdi se, kot da se to ne ti\u010de nobenega. Ali kot je rekla Sterletova, prav zato se moramo vedno znova zavedati, da nam prav ni\u010d ni podarjeno, vse je bilo izbojevano! Zato se moramo vedno znova takim stvarem postaviti po robu tudi v javnosti in v medijih.<\/p>\n

To pove veliko. Zato pravim, da v tej dr\u017eavi ne more uspeti noben protest, \u010de najprej ne popravimo in ne vrnemo tisto, kar smo ukradli izbrisanim, delavcem (migrantom) in LGBTQ skupnosti. Ukradli smo jim temeljne pravice, ki so zagotovljene v ustavi. Tako je prvi pogoj, ko zdaj protestiramo, da zahtevamo sprejetje dru\u017einskega zakonika v tisti obliki, ki zagotavlja vsem enake pravice. Nato moramo premisliti svoje dr\u017eavljanstvo v lu\u010di in odnosu do vseh, ki jih definiramo kot nedr\u017eavljane.<\/p>\n

Film je bil predstavljen tudi na nekaj festivalih. V Beogradu, Novem Sadu in Sofiji, a tudi v \u0160paniji. Morda je za Zahod film preve\u010d politi\u010den. Kajti to ni zgodba, ki pravi, pomagajte nam, tukaj smo. Nasprotno. Kot pravi Tratnikova: \u00bbZahod nam ne more pomagati, zadeve smo si morale izboriti same.\u00ab\u00a0 To stali\u0161\u010de je v filmu zelo prisotno. Pred kratkim je bila na Dunaju v galeriji IG BILDENDE KUNST otvoritev razstave AIDS\/HIV kot oblika upravljanja. Vklju\u010dena je bila tudi projekcija na\u0161ega filma, v katerem je poglavje o AIDSU. Bilo je veli\u010dastno. Rekli so mi: \u201cV filmu je toliko besedila, a vse skupaj se gleda kot triler!\u201d Ni lep\u0161ega opisa filma.<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tatjana Greif: Za izhodi\u0161\u010de obvezno vpra\u0161anje \u2013 od kod ideja za film? Marina Gr\u017eini\u0107: Ideja za film je moja, in sicer prav v navezavi ali ob spoznanju, da je leto 2012 \u017ee 25 leto lezbi\u010dne sekcije \u0160KUC-LL. Ta obletnica se…<\/span><\/p>\n

Read more ›<\/a><\/div>\n

<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52],"tags":[],"class_list":["post-696","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-interviews"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/696","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=696"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/696\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":753,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/696\/revisions\/753"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=696"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=696"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=696"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}