{"id":1531,"date":"2020-03-28T18:19:49","date_gmt":"2020-03-28T18:19:49","guid":{"rendered":"http:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1531"},"modified":"2020-03-28T18:27:30","modified_gmt":"2020-03-28T18:27:30","slug":"obvarovati-moramo-zivljenja-in-prepreciti-militarizacijo","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1531","title":{"rendered":"Obvarovati moramo \u017eivljenja in prepre\u010diti militarizacijo"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Kristina Bo\u017ei\u010d, Intervju z Marino Gr\u017eini\u0107<\/p>\n

Filozofinja, ki raziskuje nekropoliti\u010dnost sodobnega ekonomskega sistema, opozarja, da ne smemo dopustiti, da bodo militarizirani dr\u017eavni ustroji zgolj administrirali smrt.<\/p>\n

Kje velja iskati izhodi\u0161\u010da razmisleka o sedanji situaciji?<\/strong><\/p>\n

Dva vidika se mi zdita pomembna. Pomembno je poudarjati pomen pre\u017eivetja vseh in vsakega \u010dloveka. Obvarovati moramo toliko \u017eivljenj, kot je le mogo\u010de. V Italiji so prisiljeni odlo\u010dati, kdo bo \u017eivel in kdo bo moral umreti, kar je rezultat zasledovanja neoliberalne globalno-kapitalisti\u010dne vizije sveta. Drug klju\u010dni vidik pa je upreti se militarizaciji.<\/p>\n

Kaj pomeni ohranitev \u010dim ve\u010djega \u0161tevila \u017eivljenj?<\/strong><\/p>\n

Vsi ho\u010demo \u017eiveti in pre\u017eiveti. \u017divljenje je pomembno. Jaz ho\u010dem \u017eiveti, moji \u0161tudenti ho\u010dejo \u017eiveti, moja mama, ki ima 85 let, ho\u010de \u017eiveti. \u017divljenje \u0161teje, ker nam vse bolj vlada politika smrti, ki te zgolj administrira: nekaterim dovoli, da \u017eivijo, ostalim sporo\u010da, naj umrejo.<\/p>\n

A \u017eivljenje bo pomembno tudi dan po koncu pandemije. Sedaj so revni vse bolj la\u010dni. Ljudje izgubljajo slu\u017ebe in mo\u017enost pre\u017eivetja. Tudi v tem pogledu so in bodo \u017eivljenja ljudi ogro\u017eena. To moramo razumeti, \u010de nas zanima, kaj se bo zgodilo, ko bomo virus ali parkirali v na\u0161ih telesih ali ga izolirali na obrobju. Misliti moramo na to, kako bodo na\u0161e dru\u017ebe delovale po koncu pandemije in ali bodo ljudje imeli mo\u017enost, da \u017eivijo.<\/p>\n

Pre\u017eiveli bomo \u2013 a kako bomo \u017eiveli naprej? Prepre\u010diti moramo, da bi bila velika ve\u010dina ljudi ujetih v dolgove. Dru\u017ebe tudi ne smemo razumeti izklju\u010dujo\u010de. Migrantski delavci tudi v teh dneh gradijo nove nakupovalne komplekse, medtem ko smo mi v samoizolaciji. Ko ne bo ve\u010d dela, ali jih bomo deportirali, brez vsega, neza\u0161\u010ditene? To se je dogajalo in se dogaja. Mnogi delajo, a \u0161tevilne po\u0161iljajo domov, samozaposleni, stari in mladi, niso ve\u010d na minimumu pre\u017eivetja, ampak so se zna\u0161li pod njim.<\/p>\n

Hkrati opozarjate pred militarizacijo?<\/strong><\/p>\n

Da. Nastaja posebna vrsta fa\u0161izma, ki jo oblikujeta politika in skrajna desnica. V medijih in uradnih prenosih vladnih izjav za javnost vidimo popolno vrnitev v preteklost. Kot bi gledali posnetke izpred trideset let. Isti ljudje, ki so v vmesnem \u010dasu bolj ali manj popolnoma zavozili dr\u017eavo, so sedaj kot govore\u010di fosili, odlo\u010dajo pa o na\u0161ih \u017eivljenjih. In sprejemajo ukrepe, s katerimi si \u017eelijo zagotoviti, da bodo vladali tudi, ko bo epidemije konec. Uveljavitve tega izrednega stanja ne smemo dovoliti. No\u010demo preteklosti, ki nam jo ponujajo. \u017delimo sedanjost, v njej pre\u017eiveti, predvsem pa si \u017eelimo prihodnosti.<\/p>\n

Ki bo bolj\u0161a? Odlo\u010ditve je do nedavnega sprejemal vladni krizni \u0161tab, ki je ponujal logiko osamosvojitvene vojne, vladni predstavniki pa so uporabljali voja\u0161ko govorico, ki so jo posvojili tudi ekonomisti in mnogi intelektualci.<\/strong><\/p>\n

Fosilizacija dru\u017ebe, ki se je jasno prikazala, je neverjetna. Res lahko govorimo o postsocializmu. Sedanja slovenska oblast je turbo-post-socialisti\u010dna: zdru\u017euje militarizacijske fantazije in politi\u010dno populisti\u010dno mo\u010d. V nastopih opona\u0161ajo orbanovski vzor z govorico, da smo v vojni. Isto vidimo v Srbiji. Aleksandra Vu\u010di\u0107a je pred tednom dni obiskal Viktor Orban. Sporo\u010dilo je, da je kon\u010dno vojna nazaj. V BiH predlagajo kot na Mad\u017earskem kazen zapora za \u0161irjenje novic, ki bi ustvarjale paniko ali kritizirale vlado, mi je sporo\u010dila umetnica Adela Ju\u0161i\u0107. Umetniki in ustvarjalci, ki niso del uveljavljenih in priznanih elit, so v teh \u010dasih \u0161e bolj pomembni kot obi\u010dajno, saj politi\u010dne strukture vse bolj utrjujejo svoj prijem nad na\u0161imi dru\u017ebami.<\/p>\n

Ljudje smo izolirani, na\u0161e okno v razmerja mo\u010di je trenutno politika, ki prek medijev z najhuj\u0161o demagogijo narekuje, kaj moramo narediti. Hkrati se to skoraj iz dneva v dan spreminja, vsaka nova odlo\u010ditev pa je lastno izredno stanje. To potrjuje, da resni\u010dne vsebinske politike ni \u2013 vse, kar je, je fantazija militarizacije. Ta pa se \u0161iri po vseh kanalih in institucijah. Ne gre le za konkretno represivno ideolo\u0161ko matrico, ampak se \u017eeli celotno dru\u017ebo prepojiti s to logiko. Fosili pi\u0161ejo, pametujejo, govorijo, kaj je prav, \u017eelijo nas vrniti v preteklost. To niso za Slovenijo specifi\u010dni procesi. Prvi uradni obisk na zunanjem ministrstvu je bil z Mad\u017earske. Ti vzori in vzorci niso \u0161ala. Ta politi\u010dni proces zajema \u0161ir\u0161i geografski prostor. V Srbiji ga je lepo opisal Sa\u0161a Kesi\u0107, ki je raziskovalec mlaj\u0161e generacije \u2013 dejal je, da je glavno politi\u010dno sporo\u010dilo v srbski dru\u017ebi: za migrante je ograja, za dr\u017eavljane je svoboda.<\/p>\n

Tako preteklost kot sedanjost slovenskega predsednika vlade je podobno povezana s fobi\u010dno in protimigrantsko politiko. Migrant je pri tem izmi\u0161ljena kategorija, v kateri se lahko znajde vsak od nas. Gre za polo\u017eaj in skupino ljudi, ki se nenehno proizvaja. O tem govori filozof Achille Mbembe, ki pravi, da se to, kdo je drugi in kdo predstavlja nevarnost, v vsakem trenutku v dru\u017ebi na novo dolo\u010da. Nobeno telo tega ne nosi, na nobenem telesu ni to izpisano, ampak je dru\u017ebeno ustvarjeno, nato pa ume\u0161\u010deno v politi\u010dni trenutek in izkori\u0161\u010deno.<\/p>\n

Migranti bomo konec koncev postali, \u010de bomo \u0161li iz ene ob\u010dine v drugo, kar je vlada sprva napovedala, da bo prepovedala. Ob sedanji zdravstveno-humanitarni stiski se ponavlja odziv dr\u017eave na humanitarno krizo, ko je v EU pri\u0161lo ve\u010dje \u0161tevilo beguncev in begunk v letih 2015 in 2016. Namesto socialnih in zdravstvenih delavcev ter u\u010diteljic, so oblasti na meje poslale vojsko in policijo. Nam to govori o popolni izpraznjenosti vladajo\u010dih politi\u010dnih elit?<\/strong><\/p>\n

Da, a vedeti moramo, da se to ni zgodilo \u0161ele zdaj, ampak gre za proces z zgodovino. Gre za zapustitev. Po letu 2001 \u017eivimo globalni neoliberalni kapitalizem in njegova centralna politika je opustitev politik oskrbovanja \u017eivljenja ter zgolj upravljanje s smrtjo. Ljudi se manipulira, smrti pa administrira. To je smoter neoliberalnega globalnega kapitalizma, ki to dosega skozi rasizem, ki je v resnici odlo\u010danje, kdo bo \u017eivel in koga bomo pustili umreti.<\/p>\n

To smo najprej \u017eiveli skozi odnos do migrantov. Po letu 2015 je to postalo o\u010ditneje, okrepila pa se je tudi fobi\u010dnost in sovra\u017enost do migrantov, ki pozablja na in zanika zgodovino. “Ti ljudje morajo izginiti!” je logika, ki je oblikovala politike evropskega pla\u010devanja, da se ljudi trpa v zapore v Tur\u010diji in Libiji, samo da jih ni v Evropi. Ta logika postaja zdaj vse pomembnej\u0161i del tudi notranjih politi\u010dnih razmerij \u2013 ta rasizem se prevaja v razlo\u010devanje in populisti\u010dno, retardirano govorico politi\u010dnega razreda. Dru\u017ebo razdvajajo z istimi diskriminatornimi praksami, s katerimi so ustvarili migrantske Druge.<\/p>\n

Zato je tako pomembna internacionalizacija in razmislek o \u0161ir\u0161i sliki. Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump ne govori o koronavirusu ali virusu covid-19, ampak o kitajskem virusu. Brezsramno izre\u010de, da se moramo upreti kitajskemu virusu. S tem ustvarja protokol mehanizmov za implementiranje in normalizacijo razli\u010dnih diskriminacij in rasizmov ter za ukrepe za \u010das po. \u010ce tedaj ne bo dovolj denarja ali socialne pomo\u010di, kdo bo kriv in koga bo treba odstraniti iz nacionalnega prostora? Tiste, ki se jih bo prepoznalo kot nezaslu\u017ene, ker niso na\u0161i. Zato je ta misel, za migrante ograja, za dr\u017eavljane svoboda, pomembna. Ograja pomeni odstranitev, popolno zapustitev in na koncu prepustitev smrti. Dr\u017eavljani pa v \u010dasu nekropolitike lahko znotraj svobode pri\u010dakujejo zgolj golo pre\u017eivetje. Ni\u010d drugega. Zato moramo nujno te parametre \u017eivljenja, smrti in pre\u017eivetja na novo premisliti. Ne moremo se zadovoljiti zgolj s pre\u017eivetjem \u2013 \u017eiveti \u017eivljenje je klju\u010dno. In gre tudi za to, da lahko in kako \u017eivi\u0161.<\/p>\n

Se v Evropi rasizem spreminja v starizem? Kako nevarna je non\u0161alantna dr\u017ea pred tedni britanskega premiera Borisa Johnsona, naj se sledi ideji pre\u017eivetja najmo\u010dnej\u0161ih, ob tem da vidimo da virus covid-19 najhuje prizadene starej\u0161e in bolne ljudi. Pred globalno pandemijo smo v Evropi dolgo poslu\u0161ali nestrpno politi\u010dno govorico do starej\u0161ih, videli poskuse, da se jih prisili naj delajo vse dlje, da bodo \u201ekoristni\u201c. Kako nevaren je ta razmislek ob sedanji epidemiji?<\/strong><\/p>\n

Darwinisti\u010dni nagon Borisa Johnsona je kot odziv na globalno pandemijo dejansko ponudil razmislek znanstvenega rasizma. To je najhuj\u0161a oblika biolo\u0161kega rasizma, ki se ga je neko\u010d uresni\u010devalo s kolonializmom in v \u010dasu nacizma s holokavstom. Popolna segregacija in zapustitev dela prebivalstva. To naj bi bilo nekaj normalnega? V tako okrutnost vodi neoliberalni globalni kapitalizem, ki zahteva hiperprivatizacijo, prepu\u0161\u010da vsakega samemu sebi, nekaj pa velja zgolj dobi\u010dek.<\/p>\n

Ponovila se bom \u2013 upo\u0161tevati moramo preteklo dogajanje. Polo\u017eaj starej\u0161ih v na\u0161i dru\u017ebi je \u017ee zelo dolgo zelo slab in na to se sistemati\u010dno opozarja \u017ee leta. Domovi za starej\u0161e so polni in za mnoge predragi, saj je sektor sprivatiziran. Spomnimo se \u0161e kalvarije ob ukinitvi varstvenega dodatka po krizi leta 2008 in kako se je dr\u017eava odlo\u010dila pola\u0161\u010dati se imetja starej\u0161ih, \u010de so zaprosili za pomo\u010d. Mnogi so zato postali \u0161e ranljivej\u0161i za nasilje v dru\u017eini, med \u0161tirimi stenami in o tem se ne govori. Vse to postaja zdaj zaradi zdravstvene stiske le bolj o\u010ditno. V \u0160paniji so oskrbniki na\u0161li v stanovanjih ve\u010d ducat starostnikov, ki so umrli sami v stanovanjih, ker morajo sami oceniti, kdaj stopiti iz samoizolacije ali iti v bolni\u0161nice. Za starej\u0161e \u017ee prej ni bilo poskrbljeno, manjkala je varnostna socialna mre\u017ea. To je realnost tudi Italije, Francije, deloma Slovenije. To sistemsko zapostavljanje je zaradi epidemije postalo le bolj vidno in o\u010ditno.<\/p>\n

\u010ceprav smo nasprotovali, se nam je zgodila privatizacija skoraj vsega, kar smo neko\u010d imeli kot javno dobro. In privatizacija se je v zadnjih desetletjih le stopnjevala. Sedaj smo soo\u010deni s posledicami. Sistemi niso urejeni, hitro se lahko sesujejo in najbolj grozljivo je, da neoliberalni svet svojega sporo\u010dila ne skriva: humanost nas ne zanima. To je zna\u010dilnost neoliberalnega, nekropoliti\u010dnega sveta. Veljajo le \u0161e post-humanisti\u010dne in tudi post-humane oblike \u017eivljenja. Tehnologija je na prvem mestu in zanima jih zgolj na\u0161a zmo\u017enost adaptacije. Umetnica Elisabeth Tambwe, ki \u017eivi na Dunaju, mi je pred dnevi rekla: “Mar ni zanimivo? Govorili so o posthumanizmu, zdaj pa apelirajo na ljudi, naj bodo humani, kli\u010dejo na pomo\u010d, naj ljudje prispevajo delo, ki so ga prej zani\u010devali in stigmatizirali.”<\/p>\n

V zadnjih letih so o humanosti in \u010dlove\u010dnosti, o pravici do \u017eivljenja V Evropi najve\u010d govorili ravno begunci. Pojasnjevali so, da si \u017eelijo zgolj imeti pravico do \u017eivljenja. To se je presli\u0161alo. Politiki so to ozna\u010devali za nepomembno. Govorili so, da mi smo in \u017eivimo \u017ee neko drugo fazo, da smo na drugi stopnji. Epidemija nas sedaj opominja, da to ni res. Gre za klju\u010dna vpra\u0161anja.<\/p>\n

To priznavanje skupnosti in prena\u0161anje odgovornosti dr\u017eave na ljudi je zanimivo. Tudi predsednik vlade je tvitnil, a nagovarjal le \u010dlane svoje stranke, naj pomagajo pri varstvu otrok in skrbi za starej\u0161e, potem ko je vlada prepre\u010dila, da bi varstvo otrok bilo organizirano vsaj za ljudi v poklicih, ki so nujno potrebni.<\/strong><\/p>\n

Solidarnost oblasti ni resni\u010dna solidarnost. Pozivi so popolnoma dvoli\u010dni. Dr\u017eava ni poskrbela za ljudi in najranljivej\u0161e. Ukrepi so grozljivi, spreminjajo se \u010dez no\u010d, vseskozi pa ostaja v ozadju vizija militarizacije. Tega ne smemo spregledati. Govorica o vojni prevladuje. Dobro, pozivajo k solidarnosti, a kje je njihova solidarnost? Povedala ne bom ni\u010d novega, ljudje vidijo, sli\u0161ijo in znajo razmi\u0161ljati, a morda velja ponoviti. Vlada si je najprej dvignila pla\u010de v najvi\u0161jem pla\u010dnem razredu ter br\u017e pojasnjevala, da ne gre za zvi\u0161anje, saj so hkrati vsem funkcionarjem zni\u017eali pla\u010de za trideset odstotkov. No, sebi so s tem zagotovili, da zagotovo niso na slab\u0161em. Gre za popolno sprenevedanje in grob cinizem. In na neposredna vpra\u0161anja ta demagogija nima odgovorov. Ne dovoli nobenega druga\u010dnega razmisleka. Ni pogovorov, so le govori. Zato je nujen razmislek tudi o tem, kaj je pravzaprav liberalna demokracija. Sedanja sprega med kapitalom, tehnologijo in militarizacijo je povezana z neverjetnim nasiljem, kar daje demokraciji novo podobo. Nasilje je vedno bilo njen del, saj so bili njeni sestavni deli rasizem in diskriminacija. Demokracija \u017eivi od delitve na nas in druge, a sedanje nasilje, ki ga vidimo z nenehnim spreminjanjem pravil, z vztrajanjem na izrednih razmerah, ki niso uradno razgla\u0161ene, a omogo\u010dajo izredne posege v \u017eivljenja ljudi, ter zapu\u0161\u010danje skupnosti, civilne dru\u017ebe, strokovnjakov in ljudi so stra\u0161ljive.<\/p>\n

Je nevarnost, da sedanje izredne razmere postanejo nova normalnost?<\/strong><\/p>\n

Trenutek je specifi\u010den. Vedenja o posledicah in \u0161irjenju virusa so \u0161e vedno pomanjkljiva. Ukrepi oblasti si sledijo, posnemajo u\u010dinkovite prakse drugod. A konteksti so razli\u010dni. V nekdanjih dr\u017eavah blaginje, se razkriva, da se v zadnjih desetletjih ni naredilo popolnoma ni\u010d za krepitev skupnih, javnih slu\u017eb, mre\u017e in prostorov. Neoliberalni globalni kapitalizem je ohranjal zgolj videz, da sistemi \u0161e delujejo.<\/p>\n

V Sloveniji bo specifi\u010dno, kako bo trenutna oblast posku\u0161ala izkoristiti situacijo. Da, sistem se je dolgo namerno ru\u0161ilo in pustilo propadati, zakoni, ki so bili nujno potrebni, denimo o dolgotrajni oskrbi, niso bili sprejeti. Ni\u010d se ni naredilo. Sedanja vlada je pri\u0161la na oblast s tem, da so politi\u010dne stranke, ki so bile \u017ee v prej\u0161njih koalicijah, sklenile nov pakt zgolj, da bi se obdr\u017eale na oblasti. In s tem so omogo\u010dile najbolj \u010drn scenarij militaristi\u010dnega in homofobnega vladanja. Njihova ravnanja ne smejo in ne morejo uiti zgodovinski analizi, saj so naredili izjemno dru\u017ebeno \u0161kodo. Tlakovali so nam pot v sedanjost: ko je globalna situacija pandemije, ki zahteva dolo\u010dene omejitve, sovpadla z nastopom vlade, ki se zgleduje po orbanovi politiki militarizacije in fa\u0161izacije dru\u017ebe. A vendar moramo ta dva procesa lo\u010diti \u2013 zato je prva zahteva pre\u017eiveti \u2013 ohraniti vsako in \u010dim ve\u010d \u017eivljenj.<\/p>\n

Znamo misliti bolj\u0161e dru\u017ebe, bolj egalitarne, z univerzalnim dostopom do zdravstvenega varstva in za\u0161\u010dite, do univerzalno zagotovljenih \u010dlovekovih pravic in dostojnega \u017eivljenja?<\/strong><\/p>\n

Z besedo univerzalizem moramo biti previdni, saj ta zgodovinsko pomeni zahodni, modernisti\u010dni zastarel model belega \u010dloveka \u2013 patriarhalni model belosti, ki je izkori\u0161\u010dal, koloniziral, ubijal in diskriminiral. Gre za besedo s krvavo zgodovino. Skupna prihodnost so lahko ideali, povezani prav z emancipatornimi boji in prizadevanji, ki so se zoperstavili temu patriarhalnemu modelu belega kolonizatorja. \u0160lo je za zahtevo ljudi in dru\u017eb, ki so bile izkori\u0161\u010dane in ubijane, da imajo tudi oni mo\u017enost za \u017eivljenje, pravico pisati svojo zgodovino in prihodnost. Emancipatornost bo treba iskati v teh dekolonialnih bojih. In nih\u010de je ne bo ustavil. Tudi najhuj\u0161i voja\u0161ki re\u017eimi propadejo \u2013 to vidimo v Ju\u017eni Ameriki. A emancipatorne ideje moramo iskati onkraj sedanjih neoliberalnih dru\u017eb. Kaj nam bo svoboda, \u010de ne moremo dati hrane na mizo? Kaj nam bo svoboda, \u010de ne znamo ceniti dela in ljudi, ki gradijo in \u010distijo? To ustvarja sedanji sitem in univerzalizacije tega ne potrebujemo. Potrebujemo emancipacijo ter druga\u010den na\u010din, kako govoriti in \u017eiveti \u010dlove\u010dnost, demokracijo, svobodo, delo in na\u0161a \u017eivljenja.<\/p>\n

***<\/p>\n

Marina Gr\u017eini\u0107 je filozofinja in umetnica, znanstvena svetnica na filozofskem in\u0161titutu ZRC Sazu predava na Dunaju in v Ljubljani. Leta 2016 je skupaj s \u0160efikom Tatli\u0107em napisala knjigo, ki je \u0161la v ponatis, Nekropolitika, rasializacija in globalni kapitalizem: zgodovinjenje biopolitike in forenzika politike, umetnosti in \u017eivljenja. Lani je njen esej pospremil slovenski prevod knjige filozofa Achilleja Mbembeja Kritika \u010drnskega uma. Je vztrajna borka proti izklju\u010devanju in izkori\u0161\u010danju, ki ju neprestano osvetljuje skozi zgodovinsko dedi\u0161\u010dino na\u0161ih dru\u017eb.<\/p>\n

Pre\u010ditaj intrevju na vecer.com>><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Marina Gr\u017eini\u0107 pojasnjuje, kako je globalna pandemija, ki zahteva dolo\u010dene omejitve, sovpadla z nastopom vlade, ki se zgleduje po orbanovi politiki militarizacije in fa\u0161izacije dru\u017ebe. \u201dA vendar moramo ta dva procesa lo\u010diti \u2013 zato je prva zahteva pre\u017eiveti \u2013 ohraniti vsako in \u010dim ve\u010d \u017eivljenj.\u201d<\/p>\n

Read more ›<\/a><\/div>\n

<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,367],"tags":[],"class_list":["post-1531","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-interviews","category-news"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1531","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1531"}],"version-history":[{"count":5,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1531\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1538,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1531\/revisions\/1538"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1531"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1531"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1531"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}