{"id":1513,"date":"2019-10-26T15:33:16","date_gmt":"2019-10-26T15:33:16","guid":{"rendered":"http:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1513"},"modified":"2019-10-26T15:35:51","modified_gmt":"2019-10-26T15:35:51","slug":"o-tehnologiji-feminizmu-in-umetnosti-od-devedesetih-let-do-danes","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/grzinic-smid.si\/?p=1513","title":{"rendered":"O tehnologiji, feminizmu in umetnosti od devedesetih let do danes"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n

Pozdravljeni, drage poslu\u0161alke, dragi poslu\u0161alci. Svoji 25. obletnici ravnokar obhajata dva doma\u010da mednarodna festivala: Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto \u017eensk, kraj\u0161e Mesto \u017eensk, in Mednarodni festival ra\u010dunalni\u0161ke umetnosti, kraj\u0161e MFRU. Ob tej prilo\u017enosti smo se pogovarjali z Marino Gr\u017eini\u0107<\/strong>, filozofinjo, umetnico, teoreti\u010darko, raziskovalko in profesorico ter ve\u010dkrat sodelujo\u010do na obeh festivalih. Beseda je tekla o skupnih to\u010dkah obeh festivalov, o za\u010detkih MFRU-ja, o devetdesetih letih kot \u010dasu internacionalizacije lokalne umetni\u0161ke scene, o vlogi feministi\u010dnih vsebin znotraj MFRU-ja, o emancipatornih potencialih digitalnih tehnologij in \u0161e ve\u010d. Vabljeni, da prisluhnete.<\/p>\n

Na festivalu Mesto \u017eensk je Gr\u017eini\u0107 prvi\u010d sodelovala na tretji ediciji, leta 1997, pri MFRU-ju pa je bila ena izmed klju\u010dnih oseb za samo formacijo festivala. Leta 1995 je namre\u010d skupaj z Aleksandro Kosti\u0107 in Jo\u017eetom Sla\u010dkom selekcionirala prvo festivalsko edicijo, posve\u010deno predstavitvi slovenskih ustvarjalcev ra\u010dunalni\u0161kih umetnosti.<\/p>\n

Gospa Marina Gr\u017eini\u0107, kak\u0161ni so bili za\u010detki obeh festivalov – \u0161e posebej Mednarodnega festivala ra\u010dunalni\u0161ke umetnosti? Kak\u0161na je bila takrat va\u0161a vloga? Kje lahko najdemo skupne to\u010dke obeh festivalov, kje lahko i\u0161\u010demo njuno skupno zgodovino?<\/p>\n

Izjava 1<\/a><\/p>\n

Devetdeseta leta so bila v Sloveniji \u010das internacionalizacije lokalne umetni\u0161ke scene in informacijske tehnologije so odigrale pomembno vlogo v teh procesih. Pomembni pa so bili tudi novi viri financiranja – denimo Soros – ki so podpirali te nove, tehnolo\u0161ko orientirane umetnosti in platforme. Kako se spominjate vloge MFRU-ja kot mednarodnega festivala v teh procesih razvoja? In nadalje, kak\u0161na je bila takrat vloga \u017eenskih oz. feministi\u010dnih tem?<\/p>\n

Izjava 2<\/a><\/p>\n

Kot ste omenili so bile \u017eenske pomembne programske kreatorke. Zanimivo je, da so bile skozi zgodovino MFRU-ja \u017eenske procentualno veliko bolje zastopane med selektorji kot med sodelujo\u010dimi umetniki. Kako bi opredelili vklju\u010denost umetnic v umetni\u0161ko sceno devetdesetih let? Kak\u0161na je bila situacija v intermedijskih umetnostih, tako v doma\u010dem kot v mednarodnem prostoru, in kak\u0161na v lokalni sodobni umetnosti nasploh?<\/p>\n

Izjava 3<\/a><\/p>\n

Omenili ste, da so se dolo\u010dene ideje, strategije in vpra\u0161anja prenesli iz osemdesetih let v devetdeseta. Kaj pa politi\u010den naboj? Osemdeseta so nekako splo\u0161no dojemana kot revolucionarno desetletje, kot \u010das odpiranja prostorov in podobno. Kaj pa devetdeseta? V knjigi Spektralizacija tehnologije: od drugod do kiberfeminizma in nazaj iz leta 1999 ste se zavzeli za repolitizacijo kibersveta, feminizma in tehnologij. Slednje implicira, da so bili – vsaj v drugi polovici devetdesetih – feminizem in tehnologije torej depolitizirani.<\/p>\n

Izjava 4<\/a><\/p>\n

Digitalne tehnologije lahko po eni strani razumemo kot orodja demokratizacije. Kot ste omenili, je video \u017eenskam omogo\u010dil, da so se lahko bolj intenzivno vpele v umetni\u0161ko produkcijo. S te strani so digitalne tehnologije lahko razumljene kot osvobajajo\u010de, a po drugi strani so bile bistvene tudi za razvoj globalnega kapitalizma.<\/p>\n

Izjava 5<\/a><\/p>\n

V Spektralizaciji tehnologij ste naredili tudi razlo\u010dek med \u201ckonstantnimi procesi fragmentacije in partikularizacije\u201d identitetnih politik in \u201cresni\u010dni politizaciji\u201d, ki je zvezana z \u201cvrnitvijo k radikalni politiki\u201d, kar pomeni \u201czahtevati univerzalno politike\u201d. Ali menite, da je slednje relevantno tudi danes?<\/p>\n

Izjava 6<\/a><\/p>\n

Omenili ste biotehnolo\u0161ko restrukturiranost teles. Kako lahko biotehnologija vnese nek \u0161um v biologijo, kako lahko poka\u017ee naravo kot nekaj, kar ni dano, ni le nek nespremenljiv temelj, nekaj normativnega? Danes obstaja veliko oblik tehnolo\u0161ko orientiranih feminizmov. Od kiberfeminizma do ksenofeminizma, transhackfeminizma itd. Kaj je takega pri tehnologiji, znanosti, virtualnih prostorih, kar ponuja emancipatorne potenciale?<\/p>\n

Izjava 7<\/a><\/p>\n

Brala je Pia, tehniciral je Lukas. Glasbeno opremo je izbrala Marina Gr\u017eini\u0107. Z njo sta se pogovarjali pogovarjali Tja\u0161a Poga\u010dar in \u017diva Brglez.<\/p>\n

Glasbena podlaga: Krudxs Cubensi. \u00bbMi cuerpo es mio. Official Video. Odaymara\/ Olivia\/ La Real. Aiwey Tv.\u00ab<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

https:\/\/radiostudent.si\/kultura\/odprti-termin-za-kulturo\/o-tehnologiji-feminizmu-in-umetnosti-od-devetdesetih-let-do-danes<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pozdravljeni, drage poslu\u0161alke, dragi poslu\u0161alci. Svoji 25. obletnici ravnokar obhajata dva doma\u010da mednarodna festivala: Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto \u017eensk, kraj\u0161e Mesto \u017eensk, in Mednarodni festival ra\u010dunalni\u0161ke umetnosti, kraj\u0161e MFRU. Ob tej prilo\u017enosti smo se pogovarjali z Marino Gr\u017eini\u0107, filozofinjo,…<\/span><\/p>\n

Read more ›<\/a><\/div>\n

<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[128,367],"tags":[],"class_list":["post-1513","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-audio","category-news"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1513","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1513"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1513\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1516,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1513\/revisions\/1516"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1513"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1513"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/grzinic-smid.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1513"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}