![\"\"](\"http:\/\/grzinic-smid.si\/wp-content\/uploads\/2015\/11\/politika-estetika-demokracija.jpg\")
Nina Cvar, Katja C\u030cic\u030cigoj, Marina Grz\u030cinic\u0301 (urednica), Adla Isanovic\u0301, Sebastjan Leban Jovita Pristovs\u030cek S\u030cefik Tatlic\u0301, Jasmina Zaloz\u030cnik<\/p>\nNina Cvar, Katja C\u030cic\u030cigoj, Marina Grz\u030cinic\u0301 (urednica), Adla Isanovic\u0301, Sebastjan Leban Jovita Pristovs\u030cek S\u030cefik Tatlic\u0301, Jasmina Zaloz\u030cnik<\/p>\n
Zaloz\u030cba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2015<\/p>\n
Oblikovanje naslovnice: Novi kolektivizem po motivu iz dela Nova Zvijezda (New Star), 1983, Sanje Ivekovic\u0301<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
Politika, estetika in demokracija je zbornik, nastal iz prispevkov za mednarodni kolokvij z enakim naslovom, ki smo ga leta 2015 priredili na ZRC SAZU v Ljubljani. Organizatorja kolokvija sta bila Filozofski ins\u030ctitut ZRC SAZU in AVA, Akademija za vizualne umetnosti v Ljubljani. Avtorice in avtorja prispevkov te znanstvene publikacije druz\u030ci horizont sodobne teorije in filozofije, ne nazadnje tudi kritika globalnega kapitalizma. Ta kritika je nastajala z\u030ce pred krizo, v obdobju pred letom 2008, ko smo bili med redkimi, ki \u2013 kot se je takrat govorilo \u2013 nismo videli vseh \u00bbprednosti kapitalizma\u00ab. Apolitic\u030cni horizont in divji turbo neoliberalizem, ki ga je mogoc\u030ce zgos\u030cc\u030ceno opisati s sintagmo maksimizacija smrti in maksimizacija dobic\u030cka, kar je Achille Mbembe z\u030ce leta 2003 imenoval nekropolitika, sta se vkopala pred nas\u030cimi vrati, medtem ko je pri delavski mezdni vec\u030cini nekropolitika z\u030ce v kuhinji. Tako so se zac\u030celi celo najvec\u030cji teoretic\u030cni omahljivci sklicevati na kritiko politic\u030cne ekonomije in na radikalizirane oblike biopolitike.<\/p>\n
VSEBINA<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n
Uvodnik<\/p>\n
Sebastjan Leban, Paradigma svobode: reprodukcija kapitala in demokracije<\/p>\n
Adla Isanovic\u0301, Politika in estetika podatkovnih zbirk in forenzike<\/p>\n
Nina Cvar, Zapus\u030cc\u030ceno telo kot postranska s\u030ckoda neoliberalnega globalnega kapitalizma<\/p>\n
S\u030cefik Tatlic\u0301, Emancipacija nekrokapitalizma. Teleolos\u030cka funkcija liberalizma in optimizacija hegemonije<\/p>\n
Jovita Pristovs\u030cek, O obratu od politike reprezentacije k rez\u030cimu estetskega<\/p>\n
Jasmina Zaloz\u030cnik, Umestitev na drugo stran<\/p>\n
Katja C\u030cic\u030cigoj, \u00bbBiti je biti zanikan\u00ab. Feministic\u030cna dekonstrukcija suverenosti estetskih ontologij subjektivnosti<\/p>\n
Marina Grz\u030cinic\u0301, Kolonializem Evrope, dekolonialnost in rasizem<\/p>\n
Skupna bibliografija
\nZ\u030civljenjepisi<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
Uvodnik<\/p>\n
Publikacija Politika, estetika in demokracija je zbornik znanstvenih besedil, ki so nastala za mednarodni kolokvij z enakim naslovom, ki smo ga maja 2015 priredili na ZRC SAZU v Ljubljani. Organizatorja kolokvija sta bila Filozofski ins\u030ctitut ZRC SAZU in AVA, Akademija za vizualne umetnosti v Ljubljani.<\/p>\n
Zbornik sestavlja osem besedil avtoric in avtorjev Nine Cvar, Katje C\u030cic\u030cigoj, Marine Grz\u030cinic\u0301, Adle Isanovic\u0301, Sebastjana Lebana, Jovite Pristovs\u030cek, S\u030cefika Tatlic\u0301a in Jasmine Zaloz\u030cnik. Avtorice in avtorja prispevkov te znanstvene publikacije druz\u030ci horizont sodobne teorije in filozofije, ne nazadnje tudi kritika globalnega kapitalizma.<\/p>\n
Zamisel o kolokviju se je porodila iz neke situacije ali, s\u030ce bolje, niza sekvenc, intervalov in ne nazadnje tudi zapor, saj je velika vec\u030cina nastopajoc\u030cih magistrirala, doktorirala ali pa bo kmalu doktorirala v okviru podiplomskega s\u030ctudija na ZRC SAZU. Kolokvij je bil tudi neposredno povezan s predmetom Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij v okviru modula \u00bbTransformacije moderne misli \u2013 filozofija, psihoanaliza, kultura\u00ab na Podiplomski s\u030coli ZRC SAZU v Ljubljani. Podobno kot izjavljajo afris\u030cki teoretiki in aktivisti v Avstriji, smo se odloc\u030cili zavzeti prostor \u2013 wir greifen raum. Nekateri sodelujoc\u030ci na kolokviju in avtorji prispevkov za zbornik smo s tem zavzemanjem prostora zac\u030celi z\u030ce pred krizo, v obdobju pred letom 2008, ko smo bili med redkimi, ki \u2013 kot se je takrat govorilo \u2013 nismo videli vseh \u00bbprednosti kapitalizma\u00ab.<\/p>\n
S\u030ce vec\u030c, z\u030ce leta 2007 smo zac\u030celi izdajati c\u030casopis Reartikulacija, platformo za politiko, teorijo in umetnost, ki je zdaj v mirovanju, c\u030ceprav dandanes v Sloveniji ne obstaja niti eno off mesto, kjer bi lahko aktualizirali kritic\u030cno teoretic\u030cno misel. Toda po nastopu krize leta 2008 so se zadeve spremenile. Apolitic\u030cni horizont in divji turbo neoliberalizem, ki ga je mogoc\u030ce zgos\u030cc\u030ceno opisati s sintagmo maksimizacija smrti in maksimizacija dobic\u030cka, kar je Achille Mbembe z\u030ce leta 2003 imenoval nekropolitika, sta se vkopala pred nas\u030cimi vrati, medtem ko je pri delavski mezdni vec\u030cini nekropolitika z\u030ce v kuhinji. Tako so se zac\u030celi celo najvec\u030cji teoretic\u030cni omahljivci, naj so z levice ali z desnice, sklicevati na kritiko politic\u030cne ekonomije in prinas\u030cati na dan radikalizirane oblike biopolitike.<\/p>\n
Do takrat pa smo mi opravili z\u030ce veliko teoretic\u030cnega dela: namesto z biopolitiko smo se z\u030ce pred leti zac\u030celi ukvarjati z nekropolitiko, ki se je pokazala kot perverzna normalizacija apolitic\u030cnega z\u030civljenja drz\u030cavljanov prvega kapitalistic\u030cnega sveta. Na drugi strani je hkrati s to normalizacijo postajala vse vidnejs\u030ca rasializacija (v slovens\u030cc\u030cini s\u030ce nimamo prevoda te besede), ki pomeni rasno strukturalno, razredno ter spolno diferencirano brutalno razlas\u030cc\u030canje in izkoris\u030cc\u030canje. C\u030ce povzamem: izjavili smo, da so teorija, ustanove in drz\u030cavne institucije liberalne ekonomije biopolitic\u030cni dispozitivi, ki jim gre zgolj za lastno prez\u030civetje, z\u030civljenje pa je postalo nekropolitic\u030cno.<\/p>\n
Kot zapis\u030ce recenzentka publikacije, dr. Metka Mencin C\u030ceplak (Ljubljana), \u00bbpomeni znanstveni zbornik Politika, estetika in demokracija izviren prispevek h kritic\u030cni teoretski refleksiji globalnega kapitalizma ter k razumevanju njegovih antagonizmov, protislovij in preobrazb. Avtorice in avtorja raziskujejo spreminjanje strukture dominacije, nove \u2018rabe\u2019 svobode, proizvajanje vednosti, depolitizacijo ideologije in umetnosti ter zlasti vlogo teh preobrazb v reprodukciji dominacije Zahoda oziroma kolonialnih razmerij, rasializacije itn\u00ab.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
Dr. Mencin C\u030ceplak poudari, da je \u00bbzbornik zaradi svoje teoretske relevantnosti, konsistentnosti in aktualnosti pomemben prispevek k teoretski refleksiji zdajs\u030cnjih procesov podrejanja in dominacije ter njihovih uc\u030cinkov, saj s\u030ctudije primerov raziskujejo vladnost in njene uc\u030cinke v procesu preobrazbe\u00ab.<\/p>\n
Kot zapis\u030ce recenzent publikacije, dr. Miodrag S\u030cuvakovic\u0301 (Beograd), je pomen dekolonialnih interpretacij za analizo sodobnega zahodnega kapitalizma, nadvse velik. S\u030cuvakovic\u0301 poudari sintagmo \u00bbnekdanja Zahodna Evropa\u00ab, ki jo je srec\u030cati v analizah v publikaciji; o njej zapis\u030ce, da natanc\u030cno oris\u030ce preobrazbo evropskega politic\u030cnega, kulturnega in celo umetnis\u030ckega prostora. Doda s\u030ce, da je za vsa besedila znac\u030cilen izdelan in poglobljen pristop h kritiki sodobnega zahodnega kapitalizma.<\/p>\n
Marina Grz\u030cinic\u0301 Ljubljana, september 2015<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nina Cvar, Katja \u010ci\u010digoj, Marina Gr\u017eini\u0107 (urednica), Adla Isanovi\u0107, Sebastjan Leban, Jovita Pristov\u0161ek, \u0160efik Tatli\u0107, Jasmina Zalo\u017enik<\/p>\n
ZRC SAZU, Ljubljana, 2015<\/p>\n
Politika, estetika in demokracija je zbornik, nastal iz prispevkov za mednarodni kolokvij z enakim naslovom, ki smo ga leta 2015 priredili na ZRC SAZU v Ljubljani. Organizatorja kolokvija sta bila Filozofski ins\u030ctitut ZRC SAZU in AVA, Akademija za vizualne umetnosti v Ljubljani. Avtorice in avtorja prispevkov te znanstvene publikacije druz\u030ci horizont sodobne teorije in filozofije, ne nazadnje tudi kritika globalnega kapitalizma. Ta kritika je nastajala z\u030ce pred krizo, v obdobju pred letom 2008, ko smo bili med redkimi, ki \u2013 kot se je takrat govorilo \u2013 nismo videli vseh \u00bbprednosti kapitalizma\u00ab. Apolitic\u030cni horizont in divji turbo neoliberalizem, ki ga je mogoc\u030ce zgos\u030cc\u030ceno opisati s sintagmo maksimizacija smrti in maksimizacija dobic\u030cka, kar je Achille Mbembe z\u030ce leta 2003 imenoval nekropolitika, sta se vkopala pred nas\u030cimi vrati, medtem ko je pri delavski mezdni vec\u030cini nekropolitika z\u030ce v kuhinji. Tako so se zac\u030celi celo najvec\u030cji teoretic\u030cni omahljivci sklicevati na kritiko politic\u030cne ekonomije in na radikalizirane oblike biopolitike.<\/p>\n