Ana Vujanovi\u0107: Tako \u0161ir\u0161a javnost kot bralci TkH-ja poznajo Marino Gr\u017eini\u0107 predvsem kot eno glavnih sodobnih teoreti\u010dark na podro\u010dju umetnosti, medijev, filozofi je ter humanistike v nekdanji Jugoslaviji in Vzhodni Evropi. Poleg tega je tudi kulturna ustvarjalka, kustosinja in organizatorka \u0161tevilnih razstav na mednarodnem umetni\u0161kem prizori\u0161\u010du. \u010ceprav avtorico tudi sama cenim predvsem kot izvor ostrih, brezkompromisnih, pogosto bole\u010dih materialisti\u010dno-psihoanaliti\u010dnih teoretskih tez o umetnosti v \u010dasu in prostoru postsocialisti\u010dne Evrope, bom tu spodbudila povsem druga\u010den razgovor o njenem delu. No, morda niti ne tako druga\u010dnega … Gre namre\u010d za pri nas skorajda neznano umetni\u0161ko delovanje Marine Gr\u017eini\u0107 na podro\u010dju filma in videa, ki traja ve\u010d kot dvajset let (od leta 1982), za sodelovanje z Aino \u0160mid, ki obsega okoli trideset umetni\u0161kih videev in ve\u010dmedijskih video instalacij ter film, prikazanih v svetovnem merilu in nagrajenih s \u0161tevilnimi priznanji. Ko sem si nedavno ogledala nekaj teh del, sem spoznala: \u010de \u017eelimo vzpostaviti vzhodnoevropski postsocialisti\u010dni diskurz o umetnosti, ki ga tukaj pojmujem kot diskurz o filmu, potem lahko za\u010dnemo z diskurzom o video filmih Marine Gr\u017eini\u0107 in Aine \u0160mid. Za za\u010detek ne bom rekla ni\u010d ve\u010d, zato te, Marina, prosim, da se bralcem TkH-ja predstavi\u0161 tako, kot si \u017eeli\u0161 sama.<\/p>\n
Marina Gr\u017eini\u0107: Res je, da sva z Aino v teh elektronskih oblikah, ki se korenito razlikujejo od filma, pravzaprav razvijali dispozitiv za film. Ta pa ni bil nikoli zgolj neka enostavna eksperimentalna filmska struktura, ki se jo, iz gledi\u0161\u010da umetnosti, sicer pri\u010dakuje, \u010de razvijate tak\u0161no kratko video strukturo. Medve sva razvijali film kot revolucionarni dispozitiv, film, ki je zaobjel tudi mo\u017enost druga\u010dne dru\u017ebe, druga\u010dno politiko \u010dutenja in u\u010dinkovanja ter druga\u010dno razumevanje dru\u017ebe in umetnosti. Pri najinih video-filmskih delih je potrebno govoriti o video okvirjanju, o okvirjeni zgo\u0161\u010deni sliki ali sli\u010dici, \u010detudi najmanj\u0161i na svetu, torej ne o enostavnem filmskem kadriranju. Zato so najini videi tako zgo\u0161\u010deni, da so skorajda lepljivi (v pomenu lepljivega izpljunka), in te\u017eki, kajti vsak posamezni okvir v videu se nana\u0161a na produkcijo \u017eivljenja in obenem politike, \u0161ele nato na umetnost! Raziskujeva in na novo izra\u017eava predvsem biopolitiko, tega kri\u017eanca biolo\u0161ke in politi\u010dne sile razporejanja teles v sodobnih dru\u017ebah, in \u2013 v skrajni to\u010dki \u2013 pogoje \u017eivljenja in politike. S tem sva se ukvarjali \u017ee zelo zgodaj, \u017ee v osemdesetih letih, namre\u010d ko ti postopki \u0161e niso bili imenovani biopolitika. Medve pravzaprav vedno delava politiko, ne umetnosti. Prizadevava si za revolucijo skozi kontaminacijo \u2013 najin namen ni zgolj lepa eksperimentalna gesta umetnosti, ki bi te\u017eila k neskon\u010dni avtonomiji, neodvisnosti od politike; v najinih delih je vse onesna\u017eeno, vsaka slika (sli\u010dica) je natopljena z zunanjim prostorom, in vsako zunanjost \u00bbtam zunaj\u00ab, v tako imenovani dru\u017ebi in politiki, napada tale notranjost, umetnost. No, \u010de se vrnem k razse\u017enosti biopolitike: tu namre\u010d ne gre le za neki odnos telesa (umetnosti in zgodovine) do zakona, temve\u010d tudi za to, da se obe ti telesi znajdeta zunaj zakona, da sta podvr\u017eeni sankcijam in da postaneta brezpravni \u2013 ravno s suspenzom zakona in zgodovine. To pomeni, \u010de uporabim Agambenov besednjak, da naju zanima \u00bbizredno stanje\u00ab \u2013 ne le v dru\u017ebi, temve\u010d tudi v umetnosti. Pri \u00bbustvarjanju politike video filma\u00ab pa je odlo\u010dilen \u0161e en trenutek \u2013 nujnost razmisleka o druga\u010dni ekonomiji, kar pomeni nenehno izpra\u0161evanje lastni\u0161kih razmerij, razli\u010dnih vrst lastnine, denimo lastni\u0161tva zgodovine …<\/p>\n
Ana, najin razgovor si za\u010dela s \u010dudovitim uvodom o moji, skorajda mrzli\u010dni ustvarjalnosti in dejavnosti, tako da bodo bralci dobili vtis, da je Marina skorajda neka stara revolucionarna bolj\u0161evisti\u010dna entiteta, ki si \u017eeli samo ustvarjati, ustvarjati … To pa ni res. Ni razlike med mojim pisanjem, videi, predavanji na dunajski akademiji … \u2013 za vsa ta dela velja eno: gre za potrpe\u017eljivo birokratsko delo nenehne diferenciacije in kontaminacije. Vsako delo je potrpe\u017eljivo ustvarjena genealogija mo\u010di in umazanih odnosov, krvavih situacij umetnosti in politike. Ali kot je nedavno zapisala ena druga Marina, 2 vpra\u0161anje, ki si ga moramo zares postaviti, se glasi: Kaj sploh \u0161e dela vidno rev\u0161\u010dino, su\u017eenjstvo, teorijo in umetnost, ki je postala ena prazna industrija? Umetnosti ne bo nikoli konec, ker se v umetni\u0161ke produkcije in v umetni\u0161ko \u00bbinstitucijo mo\u010di\u00ab vlaga preve\u010d denarja in ker je danes umetnost sklenila (novo) jasno pogodbo s kapitalom, na kar se jo odkrito opominja…<\/p>\n